-
ἀκρωτήριον, τό (ἄκρος) skrajni del, ὄρεος vrh gore, sleme, νεώς ladijski nos; rt, pročelje, končine, krajni udje (roke, noge).
-
ἀ-κτένιστος 2 (κτενίζω) poet. nepočesan.
-
ἀ-κτέριστος 2 (κτερίζω) poet. nepokopan, neposvečen.
-
ἀκτή1, ἡ 1. obala, obrežje, breg, rt, nos. 2. povišek, βώμιος žrtvenik, oltar.
-
ἀκτή2, ἡ zmleto žito, moka, hrana.
-
ἀ-κτήμων, ονος, ὁ, ἡ (κτῆμα) ep. ubog, siromašen.
-
ἀκτῑ́ς, ῖνος, ἡ [Et. iz n̥qt-is, sor. z gršk. νύξ, νυκτός, noč, nast. iz noqt-. – dat. pl. ἀκτῖσι in ἀκτίνεσσι] solnčni žarek, blisk; ἀνὰ μέσσαν ἀκτῖνα(sc. ἡλίου ὄντος) od južne strani sem (od južnih žarkov).
-
Ἀκτορίων, ὁ Aktorjev sin oz. vnuk.
-
Ἄκτωρ, ορος, ὁ Avgijev brat iz Elide, Ἀκτορίδης, ὁ Aktorjev vnuk.
-
ἀ-κῠβέρνητος 2 (κυβερνάω) brez krmarja.
-
ἄκ-υλος, ἡ ep. želod, žir.
-
ἀ-κῡ́μαντος 2 ἀ-κῡ́μων 2 (κῦμα) poet. brez valov, miren, gladek.
-
ἄ-κῡρος 2 (κῦρος, odločitev) 1. neveljaven; ἄκυρον ποιῶ τι razveljavim, odpravim, oslabim, zmanjšam. 2. brez vpliva (moči, ugleda), neznaten, slab, ἄκυρον ποιῶ τινα kratim komu vpliv, ne dajem komu polne oblasti.
-
ἀκῡρόω storim neveljavno, odpravljam, zametujem NT.
-
ἀκωκή, ἡ (ἀκίς) ost, ostrina.
-
ἀ-κώλῠτος 2 (κωλύω) neoviran, prost; adv. ἀκωλύτως neovirano, ne da bi mu kdo branil NT.
-
ἄκων1, οντος, ὁ (ἀκίς) ep. kopje, sulica.
-
ἄκων2, ἄκουσα, ἆκον, ep. ἀέκων (iz ἀ-Ϝέκων) 1. proti volji, prisiljen, nerad, nehoteč, οὐκ ἄκων prav rad. 2. ne hote, ne nalašč.
-
ἅλα, ατος, τό sol NT (= ἅλς).
-
Ἀλάβανδα, τά mesto v Kariji.