Franja

θῡμόω (θυμός) 1. act. jezim, dražim. 2. pass. s fut. med. [θυμώσομαι, aor. ἐθυμώθην, pf. τεθύμωμαι] razjezim se, (raz)srdim se, razjarim se, vzkipim, τινί nad kom, εἰς κέρας pokažem z rogovi svojo besnost, τὸ θυμούμενον jeza; θυμούμενος (ἵππος) divji.

θύον, τό ep. drevo z lepodišečim lesom, drevo življenja, klek; citrona.

θύος, ους, τό (θύω) ep. kadilo, žgalni dar, žrtev.

θύρωμα, ατος, τό (θυρόω) vratnica, vrata, διξά dvokrilna vrata.

θυσιαστήριον, τό oltar, žrtvenik.

θυτήριον, τό (θυτήρ) poet. daritev, žrtev.

θύωμα, ατος, τό (θυόω) kadilo, dišava.

θωπεύω laskam (dobrikam, prilizujem) se, τὸ Θησέως ὄνομα poveličujem Tezejevo ime, ταῦτα tako se ponižujem; τοὺς ἄλλους priklanjam se, služim komu.

ἴᾱμα, ατος, τό, ion. ἴημα (ἰάομαι) 1. zdravilo, lek. 2. zdravljenje.

ἰαμβεῖον, τό (ἴαμβος) jambski verz, stih jambov.

ἰᾱτρεῖον, τό zdravnikovo stanovanje, bolnišnica.

ἴδιος 3 in 2 [Et. iz ϝι (= vsaksebi) + διος] comp. ἰδιώτερος, sup. ἰδιώτατος 1. poseben, lasten, svoj(ski), zaseben; ἐλευθερία osebna svoboda, samostalnost, κέρδεα lastna, osebna korist NT; διάλεκτος materin jezik; οἱ ἴδιοι rojaki; ὁ ἴδιος ἀνήρ lastni mož, soprog; εἰς τὰ ἴδια v svoje (svojo domovino); καιροῖς ἰδίοις o svojem (pravem) času NT; τὸ ἴδιον zasebna last, zasebno imetje, lastni žep. – τὰ ἴδια zasebne stvari (zadeve, opravki, premoženje; opp. državne). 2. poseben, čuden, nenavaden, od drugih različen ἔθνος, οὐσία, πάθος. – s sled. ἤ: ἴδιον ἔπασχε πάθος ἢ οἱ ἄλλοι. – adv. ἰδίᾳ (sam) zase, sam od sebe, v zasebnem življenju, zasebno, posebej, posamič, doma (privatim), κατ' ἰδίαν posebej, sam za se NT.

ἰδιωτικός 3 1. kar pripada zasebniku, zasebniški, preprost, navaden, reven, uboren. 2. nevešč, nespreten, neizvežban. – adv. -κῶς klavrno, preprosto, zanikarno; ἰδιωτικῶς ἔχω τὸ σῶμα telesno sem zanemarjen.

ἵδρῡμα, ατος, τό (ἱδρύω) 1. ustanovitev, sedež, stanovanje, bivališče. 2. kip, božja podoba.

ἱερατεία, ἡ ἱεράτευμα, ατος, τό duhovska služba, duhovništvo, duhovščina NT.

ἱερεῖον, τό, ep. ἱερήιον, ion. ἱρήιον 1. za daritev določena žival, darilno živinče. 2. klalna živina.

ἱερό-θυτον, τό (θύω) meso darovane živali.

ἱερόν, τό gl. ἱερός.

Ἱερὸν ὄρος, τό gora v Trakiji blizu Kerzoneza.

ἱερός² 3 in 2 ion. ἱρός [Et. iz hιαρός, ἰσαρός, kor. ais, is, lat. aestumo, nem. Ehre (stvn. êra iz aiza), gl. αἴδομαι] 1. svet, posvečen komu τινός, τινί, božji, božanski (vse kar prihaja od bogov, kar pripada bogovom, kar je pod božjim varstvom). 2. vzvišen, izvrsten, odličen, vrl, neoskrunljiv, ἱερὰ συμβουλή pošteno svetovati je sveta dolžnost. 3. subst. a) τὸ ἱερόν, ion. ἱρόν darilo, žrtva, darilna žival, svetišče, tempelj, proročišče, τὰ ἱερά drob žrtvovanih živali, proročni znaki v drobu; b) praznik, svečanost, bogoslužje, sveti obredi, misteriji, χράομαι τῷ ἱερῷ navzoč sem pri svečanosti; c) posvečeni predmeti.