Franja

ἑκκαιδεκ-έτης, ου, ὁ (ἔτος) šestnajstleten.

ἐκκλησιαστής, οῦ, ὁ udeležnik ljudske skupščine, zborovalec.

ἐκ-πίπτω [gl. πίπτω, aor. ep. ἔκπεσον] 1. a) vun ali doli padem, odpadem ἔκ τινος; o drevju: padem, poderem se, pf. ležim; o reki: razlijem se, izlivam se; b) vun planem, napravim izpad, pobegnem kam iz kakega kraja Ἀθήναζε; c) zaidem ἐκ τῆς ὁδοῦ; o mornarjih in ladji: zanese me, (morje) me vrže na suho, trčim ob breg, razbijem se na skali; λογισμοῦ izgubim pamet; d) = pass. od ἐκβάλλω preženejo me, izobčijo me, ὑπὸ τοῦ δήμου ljudstvo me izžene, ἐκπεσών pregnan, izgnan; ὁ ἐκπεπτωκώς pregnanec, izgnanec; e) izgubim kaj ἔκ τινος, ἀπὸ τῶν ἐλπίδων pustim, izgubim nade; prepadem, nimam sreče v čem (o govorniku); ostanem (pri glasovanju) v manjšini; ὑπ' ἀνδρός premagan sem, padem po kom. 2. izprevržem se, izpremenim se εἴς τι.

ἐκροή, ἡ ἔκ-ρους (-ροος) ου, ὁ ion. iztok, izliv, ustje, ἔχω ἔκρουν ἐς θάλασσαν izlivam se v morje.

ἐκτειχισμός, ὁ obkop, obzidje, utrdba.

ἐκτομίας, ου, ὁ, ion. -ίης skopljenec, rezanec.

ἐκ-τόπιος 3, poet. ἔκτοπος 2 (τόπος) 1. daleč, oddaljen (τινός), tuj, drugi; ποῦ κυρεῖ ἐκτόπιος συθείς kam je pobegnil; ἀπάγω proč, vstran; subst. ὁ tujec. 2. izreden, nenavaden.

Ἕκτωρ, ορος, ὁ (ἔχω) Priamov sin, Andromahin mož; adi. Ἑκτόρεος 3. – Ἑκτορίδης ὁ Hektorjev sin (Astianakt).

ἑκυρός, ὁ, -ρή, ἡ [Et. iz σϝεκυρος, idevr. swek'uros, lat. socer, slov. sveker, nem. Schwäher, Schwager; fem. idevr. swek'-rūs, lat. socrus, slov. svekrva, strslov. svekry] ep. sveker, tast; svekrva, tašča.

ἔλαιος, ὁ divja oljka.

Ἐλαιοῦς, οῦντος, ὁ mesto na trak. Kersonezu.

ἐλαιών, ῶνος, ὁ Oljska gora NT.

ἐλατήρ, ῆρος, ὁ ἐλάτης, ου, ὁ (ἐλαύνω) ep. poet. gonjač, poganjač, voznik, jahač.

ἐλαφηβολιών, ῶνος, ὁ deveti atiški mesec (od 17. marca do 15. aprila).

ἔλαφος, ὁ, ἡ [Et. iz eln̥-bhos, gl. ἐλλός iz ἐλν-; slov. jelen iz el-en-] jelen, košuta, ἔχων ἐλάφοιο κραδίην kdor ima jelenje srce, plašen.

ἐλεγμός, ὁ graja, ukor, svarilo.

ἐλεγο-ποιός, ὁ elegičen pesnik.

ἔλεγος, ὁ poet. elegija, žalostinka.

ἔλεγχος², ὁ 1. dokazovanje, dokazilo, dokaz λόγων, τῶνδε; ovrženje, ovržba, zavrnitev; εἰς ἔλεγχον χειρὸς ἔμολε dokazal je svojo pravico z roko, ἔλεγχον δίδωμι dokažem, ἔλεγχον παραδίδωμί τινι dam komu priliko, da ovrže mojo trditev, ἔλεγχον ἔχω dopuščam zavrnitev, dam se ovreči (posvariti). 2. poskušnja, presoja, preiskava, οἱ περὶ Παυσανίαν ἔλεγχοι o Pavzaniji, ἔλεγχον δίδωμι τοῦ βίου dam se preiskati, dajem odgovor od svojega življenja, εἰς ἔλεγχον ἐξιών ko sem vse presodil, ko imam skušnjo.

ἐλελί-χθων, ονος, ὁ (ἐλελίζω²) poet. ki pretresa zemljo, zemljo tresoč.