Franja

ἄ-τρῡτος 2 (τρύω) poet. ion. neumoren, neprestan, neskončen, neizčrpen; brez dela, brezdelen.

ἄ-τρωτος 2 (τιτρώσκω) 1. neranjen. 2. neranljiv; χρήμασιν nepodkupen.

ἀ-τυράννευτος 2 (τυραννεύω) ne podložen samosilnikom (tiranom).

ἄ-τῡφος 2 brez prevzetnosti, neošaben, skromen, zmeren.

ἀ-τυχής 2 (τυχεῖν) nesrečen, zapuščen od Boga, zaslepljen, zanemarjen.

αὐθ-ᾱ́δης 2 [Et. αὐτοϝαδής, αὐτός, ἁδεῖν, ἁνδάνω] 1. predrzen, prevzeten, brezobziren. 2. svojevoljen, samovoljen, trmast.

αὔθ-αιμος 2 αὐθ-αίμων 2 (αἷμα) poet. istokrven, soroden, v rodu; brat, sestra.

αὐθ-αίρετος 2 (αἱρέομαι) 1. radovoljen, po svoji volji izbran; θάνατος samomor; στρατηγός poveljnik, ki si je sam prisvojil poveljstvo. 2. iz lastne krivde, česar si je kdo sam kriv, kar si je kdo sam nakopal πημοναί, δουλεία.

αὐθι-γενής 2 poet., ion. αὐτιγενής na istem mestu rojen, θεός domač, ποταμός ki v deželi sami izvira.

αὐθ-όμαιμος 2 poet. istokrven, soroden, sorodnik, brat, sestra.

αὐίαχος 2 [Et. ἀ cop. + ϝιαχή, gl. ἰαχή] ep. skupno, glasno kričeč.

αὔλειος 3 in 2 (αὐλή) kar spada k dvorišču ali hiši, dvoriščen, hišen, θύραι vrata na dvorišče, glavna vrata, οὖδος prag vrat, ki peljejo na dvorišče.

αὖος 2 [Et. iz sauso-s, slov. suh, lat. sūdus iz susodos; gršk. še αὐστηρός] ep. 1. posušen, suh; o glasu: zamolkel. 2. ubog, siromašen.

ἄ-υπνος 2 ep. poet. 1. brez spanja, buden, vzbujen, čuječ, bdeč, ὕπνος nemirno spanje. 2. pren. κρῆναι neusehljiv, vedno tekoč, ἄγρα nočen.

αὐτ-άγγελος 2 poet. kdor sam osebno naznani, sporoči, javljajoč, αὐτάγγελος λόγων da sama sporočim.

αὐτ-άγρετος 2 (ἀγρέω) 1. ep. kar je kdo sam (po svoji volji) izbral; εἰ εἴη αὐτάγρετα πάντα ko bi mogli sami vse (po svoji volji) izbrati. 2. poet. radovoljen, iz svoje volje.

αὐτ-άδελφος 2 poet. bratski, sestrski; subst. ὁ rodni brat.

αὔτ-ανδρος 2 z moštvom vred. – adv. αὐτανδρί.

αὐτ-επάγγελτος 2 (ἐπ-αγγέλλομαι) sam se ponujajoč, sam od sebe, radovoljen, iz lastnega nagiba.

αὐτ-ήκοος 2 (ἀκούω) priča, ki je sama kaj slišala; αὐτήκοος γίγνομαι slišim na lastna ušesa.