-
ἀντι-δημαγωγέω tekmujem z drugim voditeljem naroda, sem tekmec (nasprotnik) drugega voditelja naroda.
-
ἀντι-μέτωπος 2 (μέτωπον) z nasproti obrnjenim čelom (vojske), od spredaj.
-
ἀντίος 3 (ἄντα) 1. nasproti, pred obličjem, spredaj, proti. 2. nasproti obrnjen, protiven, sovražen, nasproten; subst. ὁ ἀντίος nasprotnik, protivnik, sovražnik; τὸ ὑμέτερον ἀντίον γίνεται vi nasprotujete, z ἢ: οἱ λόγοι ἀντίοι εἰσὶν ἢ οὓς ἐγὼ ἤκουον besede so povsem različne od onih, ki sem jih slišal; ἁδεῖα μέν, ἀντία δ' οἴσω prinesem sicer prijetne besede, akoravno izrekam nasprotno mnenje; ἔστη ἀντίος stopil je predenj. – adv. ἀντία, ἀντίον nasproti, pred τινός, ἐκ τοῦ ἀντίου od nasprotne strani, ἀντία, ἀντίον αὐδάω τινά od-, nagovarjam koga, ὅς τις σέθεν ἀντίον εἴπῃ kdor ti ugovarja.
-
ἀντι-παρεξάγω 1. trans. odpeljem vojsko (ob čem, mimo česa) proti komu. 2. intr. odrinem, vzdignem se z vojsko proti komu.
-
ἀντι-πάσχω tudi jaz trpim, trpim v (kot) povračilo; χρηστά povrne se mi dobro z dobrim.
-
ἀντι-πληρόω zopet do-, napolnim (n. pr. ladje z moštvom).
-
ἀντι-πρόσωπος 2 (πρόσωπον) z obrazom proti komu obrnjen, ravno od spredaj ἐπιτίθεσθαι.
-
ἀντί-πυλος 2 (πύλη) ion. z nasproti stoječimi vrati αὐλαί.
-
ἀντι-στρατεύομαι d. m. grem z vojsko proti komu, na koga τινί; NT upiram se, ustavljam se.
-
ἀντι-τείνω 1. trans. razpnem, napnem kaj proti komu, postavljam nasproti; poet. νήπι' ἀντὶ νηπίων vračam neumnost z neumnostjo. 2. intr. upiram se, protivim se, nasprotujem.
-
ἀντι-τοξεύω zopet nazaj streljam, vzajemno streljam z lokom.
-
ἀντι-φέρω 1. act. postavljam nasproti. 2. med. postavljam se nasproti, upiram se τινί, μένος kosam, merim se, tekmujem s kom v pogumu, μάχῃ v boju; ἀργαλέος Ὀλύμπιος ἀντιφέρεσθαι težko je z Ol. se kosati (upirati se Ol.).
-
ἀντ-υπουργέω ion. (= ἀνθ) povračam uslugo z uslugo (milo za drago).
-
ἀνύω, ἀνύτω, at. ἁνύω, ἁνύτω; ἄνῡμι, ἄνω (ᾰ, ῠ) [Et. iz kor. sen, doseči; iz sn̥-. – fut. ἀνύσω, -ομαι, aor. ἤνυσα, -άμην, pf. ἤνυκα, ἤνυμαι, pass. aor. ἠνύσθην, fut. pass. ἀνυσθήσομαι, ep. fut. in aor. tudi ' σσ']. I. act. 1. a) skončam, dovršim, opravim οὐκ ἀνύω φθονέουσα z zavistjo ne dosežem ničesar; εὐδαίμων ἀνύσει = εὐδαιμονήσει naposled boš vendar srečen; ἠνύσατ' ἐκτοπίαν φλόγα odpravili ste; b) ὁδόν prehodim, preplavam, tudi brez ὁδόν, πρός, εἰς, ἐπί τι in sam. acc.; Ἅιδαν dospem v Had, θάλαμον v spalnico, ἄχθος naložim, natovorim. 2. dobim, pribavim, priskrbim φορβάν; dosežem χρείας; ἀρωγάν pomagam; učinim, da φονέα γενέσθαι. 3. použijem, uničim, pokončam; pass. končam se, zvršujem se, potekam, bližam se koncu, πέμπτῳ ἔτει ἀνομένῳ tekom (na koncu) petega leta. II. med. dosežem (izvršim) zase.
-
ἄνω-θεν adv. 1. a) od zgoraj, z neba, od vrha, iz višine, ἀπὸ ἄνωθεν ἕως κάτω od vrha do tal NT; iz notranje dežele; b) včasih na videz = ἄνω, οἱ ἄνωθεν borilci na krovu. 2. o času: od začetka, spočetka, od nekdaj, od konca, οἱ ἄνωθεν pradedje, οἱ ἄνωθεν χρόνοι prejšnji časi. 3. NT iznova, vnovič; tudi s πάλιν.
-
ἀξία, ἡ (fem. od ἄξιος) 1. vrednost, (primerna) cena. 2. dostojanstvo, čast, ugled. 3. kar komu pristoja ali gre (plača, nagrada, zasluga, kazen, hvala), τῆς ἀξίας τιμήσομαι predlagal bom kazen, ki jo zaslužim, κατ' ἀξίαν po zaslugi, kakor se spodobi; πρὸς τὴν ἀξίαν z ozirom na zaslugo, po zaslugi; παρὰ τὴν ἀξίαν proti zaslugi, brez lastne krivde, nezasluženo εὖ πράττειν, ὑπὲρ τὴν ἀξίαν τὴν αὑτοῦ proti svoji zaslugi, več nego je zaslužil.
-
ἄ-ξῠλος 2 1. (ἀ cop.) drevnat, lesovit, poln dreves, ὕλη gost, dobro zarastel gozd. 2. ion. (ἀ priv.) ne z gozdi obrastel, negozdnat, brez gozdov.
-
ἁπαλό-θριξ, τριχος, ὁ, ἡ poet. z mehkimi lasmi.
-
ἀπ-αράσσω [aor. ἀπήραξα, ἀπάραξα] odbijem, odsekam (glavo), umorim; ὀστέον razbijem, zdrobim; vržem (z ladje) ἀπὸ νηός.
-
ἀπ-αρνέομαι d. p. [fut. ἀπαρνήσομαι, ἀπαρνηθήσομαι, aor. ἀπηρνήθην] tajim, odrekam, odbijam, branim se τί, z μή in μή ὀυ; NT zatajim ἐμαυτόν.