Franja

ἀμφι-γνοέω (γιγνώσκω) [impf. ἠμφιγνόουν in ἠμφεγνόουν] sem negotov, ne vem dobro, dvomim; ἐπί τινος dvojim, omahujem; ἀμφιγνοηθείς ne poznan.

ἀμφί-λογος 2 (ἀμφι-λέγω) 1. preporen, dvomljiv, negotov; τὰ ἀμφίλογα preporne stvari, prepiri; εἰς ἀμφίλογον εἶμι sem v dvomu (negotov), dvomim. 2. prepirljiv ὀργαί, prepirajoč se; νείκη sovražen razpor.

ἀμφι-νοέω poet. preudarjam na obe strani, sem neodločen, sem v dvomu o čem ἔς τι.

ἀμφισβητέω (βαίνω) [impf. ἠμφισ- in ἠμφεσ-, fut. med. ima pas. pomen], ion. ἀμφισβᾰτέω 1. sem drugega mnenja, prepiram se, pobijam kaj, ugovarjam πρός τινα, τινί. 2. tajim, zanikavam, dvomim o čem τί. 3. lastim si kaj, prisvajam si τινός; τὰ ἀμφισβητούμενα preporne točke (zadeve).

ἀμφι-τρομέω ep. tresem se, zelo sem v skrbeh za koga τινός.

ἄν² členica, ki spada vedno h glagolu, ter pomenja, da se dejanje pod gotovimi pogoji uresniči. – Ako je stavek zanikan ali vprašalen, stoji ἄν tik za nikalnico ali vprašalnico (οὐκ ἄν, τίς ἄν); ako je glagol določen z adverbiji, stoji za temi, sicer za glagolom; sloveni se le redkokdaj z 'morda', 'morebiti', 'pač', 'lahko' ali pa s pomožnimi glagoli 'smeti', 'utegniti', 'moči'; navadno se ne sloveni ter izpreminja samo naklonom pomen. V istem zmislu rabi Hom. členico κέ(ν). – Stoji pa I. pri indikativu 1. historičnih časov ter izraža: a) da se dejanje glavnega stavka ni uresničilo (irrealis, ker se pogoj ni uresničil): ἐγὼ καὶ αὐτὸς ἡβρυνόμην ἄν, εἰ ἠπιστάμην ταῦτα tudi jaz sam bi se bahal, ako bi umel to (ἀλλ' οὐ γὰρ ἐπίσταμαι toda ne razumem); b) da se je dejanje ponavljalo (iterativus): διηρώτων ἄν αὐτούς povpraševal sem jih tuintam; ἔπαισεν ἄν sempatam je tudi koga udaril (če je ravno prilika nanesla); c) da je bilo dejanje v preteklosti možno (potentialis); τίς ἄν ᾤετο kdo bi si bil pač to mislil; εἶδες ἄν lahko bi bil videl; ἔνθα δ' ἔγνω ἄν τις tedaj bi bil lahko spoznal. 2. futura, da izraža domnevano dejanje: αὐτὸν δ' ἄν πύματόν με κύνες … ἐρύουσιν naposled me bodo pač psi sem in tja vlačili. II. stoji pri optativu v glavnih in zavisnih stavkih in izraža 1. dejanje, ki je v sedanjosti in prihodnjosti možno (potentialis praesentis): τάχα δ' ἄν τι καὶ τοῦ οὐνόματος ἐπαύροιτο utegne biti, da ga je doletela ta škoda zaradi njegovega imena. 2. izraža vljudno zatrjevanje ali vprašanje: ἴσως ἄν τις εἴποι morda bi kdo rekel; slovenimo ga s potencialom ali z glagoli: smeti, utegniti, moči. III. pri konjunktivu v zavisnih stavkih in izraža, da se bo dejanje pod gotovimi pogoji vršilo 1. v prihodnjosti ali. 2. v nedoločenem času; stoji tudi za relativi in vezniki, s katerimi se pogosto spaja v ἐάν, ὅταν, πρὶν ἄν itd.; relativnim zaimkom daje ἄν splošen značaj; v epskem jeziku se rabi konj. z ἄν in brez ἄν mesto ind. futura. IV. pri infinitivu in participu izraža potencialno ali irrealno sodbo.

ἀν-αγγέλλω (nazaj) poročam, javljam, obveščam; pass. javno se kaj razglaša o meni; τεθνεώς da sem mrtev.

ἀνάγκη, ἡ, ep. ion. ἀναγκαίη [Et.: redupl. obl. iz kor. anek', stiskati, mučiti] 1. sila, potreba, nujnost, stiska, težava, bolečina; siljenje, nuja; ἀ. ἐστίν potrebno je, potreba je; ἀνάγκῃ, δι', ὑπ', μετ', ἐξ ἀνάγκης prisiljen, primoran; ἦ γὰρ ἀνάγκη moram pač; ἀνάγκην προσθεῖναί τινι prisiliti, primorati koga; ἔχομαι ἐν ἀ. nahajam se (sem) v stiski. 2. prisilno sredstvo, mučenje, ječa. 3. naravni zakon, usoda.

ἀναισθητέω sem neumen (topoglav), sem neobčutljiv.

ἀναισχυντέω (ἀν-αίσχυντος) sem nesramen, predrzen, predrzno ravnam; s pt.: ne sramujem se, predrznem se.

ἀνά-κειμαι [3 pl. ion. ἀνακέαται] d. m. = ἀνατέθειμαι 1. sem postavljen, posvečen κρητῆρες, ležim. 2. pripisujem se komu, opiram se na kaj; ležeče je kaj na kom, odvisno je od koga; slonim na, sem v čigavih rokah, pripadam komu (τινὶ ἡγεμονία); τινί vdan sem komu, držim s kom; πάντα ἐς αὐτούς vse je v njih moči. 3. ležim, slonim (pri mizi) NT.

ἀν-αρμοστέω (ἀν-άρμοστος) ne zlagam se, sem neubran.

ἀν-αρτάω 1. act. obešam; pass. sem od koga odvisen. 2. med. navežem koga na se, pridobim ga, podvržem si koga. 3. ion. ἀναρτέομαι bavim, pečam se s čim, snujem, pripravljam se na; ἀνάρτημαι prevzel sem nalogo, sklenil sem kaj storiti, z inf.

ἀνάσσω (ἄναξ) [fut. ἀνάξω, aor. ἤναξα] 1. act. a) sem vladar, gospodar, vladam nad kom, kraljujem τινί, τινός, μετά, ἔν τισιν; Τρώεσσιν τιμῆς uživam med Tr. čast kot vladar, gospodujem nad Tr.; b) upravljam, vodim στρατηγίης. 2. med. kraljujem. 3. pass. sem v oblasti koga σκῆπτρον παρά τινι.

ἀνάστατος 2 (ἀν-ίστημι) pregnan, izgnan, razdejan, opustošen, razseljen; ἀνάστατον ποιεῖν pregnati, opustošiti, pokončati; ἀνάστατον γίγνεσθαι pregnan, opustošen, razdejan biti; Her. podjarmljen, podvržen; ἀνάστατος γίγνομαι ἐκ τοῦ οἴκου sem ob hišo (izgubim).

ἀνα-σῴζω 1. act. zopet rešim, popravim, pozovem nazaj εἰς τὴν πατρίδα; spomnim se zopet česa (kar sem že pozabil). 2. med. a) zopet si osvojim ἀρχήν; ohranim si δόξαν; b) = act. φόνου rešim umora.

ἀνα-τρέχω [pf. ep. ἀναδέδρομα] 1. tečem, hitim kvišku, dvigam se, rastem kvišku; ἀνέδραμον vzgnal sem; skočim, dirjam navzgor, vzdigujem se πέτρη; bruham, brizgnem iz ἐγκέφαλος; σμώδιγγες naraščam, otekam. 2. tečem nazaj, umikam se naglo.

ἀνα-φῡσάω kvišku piham, mečem iz, izbruham, napihujem; med. napihujem se, sem prevzeten.

ἁνδάνω [Et. sor. z ἡδύς; prim. lat.: suāvis, suādeo –. – impf. ἥνδανον, ep. ἑήνδανον, ion. ἑάνδανον, fut. ἁδήσω, aor. ἕᾰδον, ep. εὔαδον, ἅδον, pf. ep. ἕᾱδα] ugajam, všeč sem, dopadam; zadovoljujem koga τινί, τινά; ἑαδώς všeč, prijeten.

ἀνδραγαθέω (ἀνήρ, ἀγαθός) sem vrl, hraber mož.