Franja

ἀπο-ψηφίζομαι [fut. ἀποψηφιοῦμαι] d. m. 1. a) glasujem, da se kdo oprosti, oprostim τινός; b) glasujem proti, izjavljam se proti komu ali čemu τινά, τί, μή z inf.; zametujem, odklanjam τί. 2. pass. oprostijo me; izobčijo me (iz države), izgubim državljanske pravice.

ἄ-πρᾱκτος 2, ion. ἄ-πρηκτος (πράσσω) 1. act. a) o osebah: kdor ni nič opravil, nič ne opravivši, brez uspeha ἀπονέεσθαι, ἄπρακτοι ἐγένοντο nič niso opravili; b) o stvareh: brezkoristen, brezuspešen ταῦτα πάντα, γῆ neploden (neobdelan). 2. pass. a) proti čemur se ne da nič opraviti, neodvraten ἀνίη, nepremagljiv, neozdravljiv ὀδύναι; b) neizpeljiv, nestorjen, neopravljen; c) τινός: κοὐδὲ μαντικῆς ἄπρακτος ὑμῖν εἰμὶ izkušate me tudi z vedeževanjem. – adv. -άκτως brez uspeha.

ἄρηξις, εως, ἡ (ἀρήγω) poet. pomoč, bramba, τινός proti čemu.

ἀριστερός, ep. gen. ἀριστερόφιν 1. levi, ὅπλα branilno orožje; ἡ ἀριστερά levica (χείρ); ἐπ' ἀριστερά = ἐν ἀριστερᾷ na levo, τὸ ἀριστερόν(sc. κέρας) levo krilo. 2. ep. poet. ki pomeni nesrečo, nesrečen (grški vedeževalci so gledali proti severu, a znamenje z zapada je značilo nesrečo). 3. okoren, neokreten, nespameten, φρενόθεν ἐπ' ἀριστερὰ ἔβας zašel si na levo, na stran (s prave poti).

Ἀρτεμισία, ἡ 1. karska kraljica, ki se je borila l. 480. pri Salamini proti Grkom. 2. žena karskega kralja Mavsola.

ἀσεβέω (ἀ-σεβής) ravnam brezbožno, sem brezbožen, grešim εἰς, περί τινα, εἴς τι; pass. ἀσεβοῦμαι greši se proti meni, ἠσεβημένος oskrunjen.

αὐτο-σχεδά, -δόν adv. (αὐτὸν ἔχων) zelo blizu, v boju iz bližine, mož proti možu.

βία, ion. βίη, ep. dat. βίηφι [Et. iz g^weiā] 1. sila, (telesna) moč, jakost Ἡρακληείη močni, jaki H. 2. nasilje, nasilstvo, samovoljnost; βίᾳ, βίηφι s silo, siloma; βίᾳ τινός proti volji koga; ὑπὸ βίης prisiljeno.

βλέπω [fut. βλέψομαι, (βλέψω), aor. ἔβλεψα, adi. verb. βλεπτός] 1. gledam, zrem, vidim, motrim τί, εἴς τι; δεινόν srepo (strašno) gledam, σκότον βλέπω sem slep, μὴ βλέπων slep; φάος βλέπω živim. 2. pogledam na kaj, zagledam, opazim, spoznam, oziram se na kaj; εἰς θεούς zaupam; NT ἀπό τινος varujem se koga (pred kom), tudi s ἵνα in μή pazim NT. 3. gledam kam, obrnjen sem, πρὸς μεσημβρίαν ležim proti jugu.

βοηθέω [fut. βοηθήσω, ion. βωθέω, ἐβώθησα; adi. verb. βοηθητέον] 1. hitim, pritečem, pridem na pomoč, pomagam τινί, τινὶ πρός (ἐπί) τι; ἐπί τινα vzdignem se, odrinem proti komu; τινὶ τὰ δίκαια pomagam komu do njegovih pravic. 2. Plut. prinašam komu zdravniško pomoč.

βούλομαι d. p. [Et. iz βόλσομαι, kor. g^wel. – Obl. fut. βουλήσομαι, aor. ἐβουλήθην, pf. βεβούλημαι, ep. tudi βόλομαι] 1. a) hočem, želim, zahtevam, ὁ βουλόμενος kdor hoče, kdorkoli, vsak, ki hoče (= ὃς βούλει); βούλει φράσω ali ti naj povem? εἰ βούλει če ti je všeč, po godu, nadalje, potem; βουλομένῳ μοί ἐστί τι všeč, po godu mi je, hočem; μὴ βουλόμενος proti volji, nerad; b) sklenem, nameravam, τί βουλόμενος s kakšnim namenom? βουλόμενος z inf.: z namenom, da bi; c) namenim komu kaj τί τινι; τὸ βουλόμενον sklep, namera; pri stvareh: pomenjam, τί τοῦτο βούλεται; kaj to pomeni? ὁ νόμος βούλεται zakon veleva. 2. rajši hočem kakor (s πολύ in μᾶλλον), bolj cenim.

βου-λῡτός, ὁ (λύω) ep. čas, ko se izpregajo voli, delopust, večer, βουλυτόνδε proti večeru.

γνώμη, ἡ (γνῶναι) 1. a) spoznavalna zmožnost: um, razum, preudarek, mišljenje, duh, duša; γνῶμαι δύσφοροι motne prikazni; ταῖς γνώμαις καὶ ταῖς σώμασιν na duši in na telesu, duševno in telesno; γνώμῃ κολάζω premišljeno, s preudarkom kaznujem; γνώμην ἱκανός razumen, preudaren; ἔχω γνώμην πρός τινα naklonjen sem komu, držim s kom, sem na strani koga; οὕτως τὴν γνώμην ἔχω τινί takega mišljenja sem nasproti komu; προσέχω τὴν γνώμην τινί naklonjen sem komu, obračam svojo pozornost na kaj, pazim na kaj; b) spoznanje, razumevanje, razsodnost, pamet. 2. mnenje, sodba, misel, prepričanje, sklep, načrt, namen, želja, volja, pričakovanje: ἡ τείχους γνώμη namen zida; ἐμπίμπλημι izpolnjujem željo (voljo); σὺν γνώμῃ τινός z dovoljenjem; ἄνευ γνώμης brez dovoljenja; παρὰ γνώμην proti volji, proti pričakovanju; γνώμην ἀποδείκνυσθαι, ἀποφαίνεσθαι izraziti svoje mnenje ali voljo; ἐν γνώμῃ γίγνομαί τινι sem komu drag, po volji; γνώμην ἔχω mislim; γνώμην ποιοῦμαι sklepam; γνώμης ἁμάρτημα napačen načrt; πάσῇ τῇ γνώμῃ z dobrim premislekom; γνώμῃ φρενῶν s premislekom, hoté; ἀπὸ γνώμης namenoma, nalašč, s premislekom; κοινῇ γνώμῃ po skupnem sklepu; ἀπὸ τοιᾶσδε γνώμης s tem namenom; ἀφ' ἑαυτοῦ γνώμης sam od sebe; μιᾷ γνώμῃ soglasno; κατὰ γνώμην po volji, po sklepu. 3. nasvet, svet, predlog: εἰσφέρω γνώμην stavim predlog; γράφω γνώμην stavim pismen predlog; γνώμην δίδωμι (na)svetujem NT, predlagam. 4. (modri) rek, izrek, pregovor.

γρᾰ́φω [Et. kor. gerph, nem. kerben, slov. žreb. – Obl. fut. γράψω, -ομαι, aor. ἔγραψα, pf. γέγραφα, pass. pf. γέγραμμαι, aor. ἐγράφην, fut. γραφήσομαι, γεγράψομαι]. I. act. 1. včrtam, vrežem, vdolbem. 2. slikam, rišem. 3. vrežem v vosek ali kamen. 4. pišem, τινά komu NT, napišem, opišem koga, javim pismeno. 5. a) νόμον predlagam zakon; b) τινά τινα predlagam koga za kaj; pass. imenujejo me za, veljam za; γνώμην stavim (vložim) pismen predlog, predlagam, τὰ γραφέντα predlogi; ὁ γράφων predlagatelj, γράφω τινά τινων štejem koga med kako vrsto ljudi; οὐ Κρέοντος προστάτου γεγράψομαι ne bom vpisan kot Kreontov varovanec. II. med. 1. zapišem si kaj, dam si kaj napisati ali slikati, τινί τι naročam, velevam. 2. γραφήν vložim tožbo proti komu, zatožim koga; ὁ γραψάμενος tožitelj, τὰ γεγραμμένα obtožba.

δαίμων, ονος, ὁ, ἡ [Et. ki deli, prisoja, gl. δαίομαι] 1. božansko bitje, božanstvo, bog, boginja. 2. božanstvo nižje vrste: a) duh zaščitnik, demon, genij; b) duh umrlih; c) NT zli duh, hudič. 3. božja volja, človeška usoda: a) sreča; b) nesreča, poguba, smrt; πρὸς δαίμονα proti božji volji, κατὰ δαίμονα slučajno, po božji volji, σὺν δαίμονι z božjo pomočjo.

δειελινός 3 večeren. – adv. τὸ δειλινόν proti večeru, zvečer.

δεῖπνον, τό (δαπάνη, lat. daps) 1. ep. glavni obed (pri Hom. navadno opoldne, pri Atencih proti večeru), lat. cena; kosilo, večerja. 2. gostija, pojedina, gosti, jed, hrana; krma.

δέχομαι d. m., ion. in poet. δέκομαι [Et. kor. dek', hrv. desiti, treffen. – Obl. fut. δέξομαι, aor. ἐδεξάμην, pf. δέδεγμαι, aor. pass. ἐδέχθην, adi. verb. δεκτέον; ep. praes. 3 pl. δέχαται, fut. 3 δεδέξομαι, aor. med. ἐδέγμην, 3 sg. ἔδεκτο, δέκτο, imper. δέξο, inf. δέχθαι, pt. δέγμενος]. I. trans. 1. jemljem, sprejemam kaj od koga παρά, ἔκ τινος, τί τινος (ali kaj za koga), χρυσὸν ἀνδρὸς ἐδέξατο vzela je zlato za svojega moža (= prodala ga je), odvzamem komu kaj τινί τι. 2. gostoljubno ali prijazno sprejmem, pogostim koga τινά, δέχομαι ἐπὶ ξένια sprejmem kot gosta, dovolim, da vstopi, ἐν μεγάροις, δόμοις, δωρήμασιν, χώρᾳ, πόλει, εἰς τὴν πόλιν. 3. slišim, čujem, zaznam, razumem φωνήν, ἠχήν, φήμην, μύθων ὀμφάν, λόγον. 4. a) odobravam kaj, zadovoljen sem s čim, priznam λόγους, sprejemam (z zadovoljstvom) οἰωνόν, vzamem na znanje, smatram za kaj μηδὲ συμφορὰν δέχου τὸν ἄνδρα, στρατηγόν τινα; z μᾶλλον imam rajši, više cenim, stavim kaj nad kaj; b) dopustim kaj, vzamem nase, potrpežljivo prenašam, trpim κῆρα. 5. oprezujem, pričakujem, prežim na koga τί, acc. c. inf., stavek s ὁπότε. 6. poskusim, merim se s kom, lotim se koga, sem komu kos, upiram se komu, branim se proti komu, τὸν ἐπιόντα proti napadniku, zgrabim se s kom, bojujem se s kom τινὰ εἰς χεῖρας. II. intr. ὥς μοι δέχεται κακὸν ἐκ κακοῦ kako sledi nesreča za nesrečo (izvira nesreča iz nesreče), sledim neposredno ἔκ τινος; mejim na kaj, stezam se, segam.

δηλέομαι d. m. [Et. kor. dēl.] ep. in ion. (v pf. tudi pass.) (o)škodujem, poškodujem, preslepim τινά, ranim, (u)morim, ubijem; plenim, ropam; ὑπὲρ ὅρκια razžalim, zločinim, grešim proti dogovoru; kvarim, pustošim, uničujem γῆν, καρπόν; kršim, prelomim ὅρκια; pokončujem στρατιήν; kradem ὕπνον.

δια-φέρω [aor. ion. διήνεικα, pass. διενείχθην] I. act. 1. trans. a) nesem skozi ali črez, spravim, ναῦς τὸν Ἰσθμόν ladje črez I.; b) prinesem, dovedem do konca, dovršim αἰῶνα, βίον(med. Sof. Aj. 511 živim), donosim τὸ φορτίον; c) nosim neprestano, prenašam, πόλεμον neprestano (do konca) se vojskujem, σῶμα premikam se, γλῶσσαν premikam, πότμον trpim; d) raznesem, razmečem, razpodim, razširim, ψῆφον glasujem (za ali proti), oddam glasovnico, γνώμην premišljujem svoj sklep, κόρας oziram se, gledam, πάντα ἄνω καὶ κάτω raztrgam, raznesem. 2. intr. a) sem različen, razlikujem se, odlikujem se, sem boljši od koga v čem τινός τινι NT; b) impers. διαφέρει (interest) je razlika, razlikuje se, do tega mi je, na tem je, važno je z inf. ali εἰ, οὐδέν μοι διαφέρει na tem mi ni nič več, vseeno mi je; πολὺ διαφέρει mnogo je na tem; διαφέρων razlikujoč se, odličen; τὰ διαφέροντα (a) kar kaj odločuje, kar je boljše, korist, dobiček; (b) preporne točke. II. pass. 1. sem različen, razlikujem se, τινί v čem. 2. preletim, pridem na vse strani; NT razširim se λόγος, plovem, vozim se (po morju) ἔν τινι. III. med. sprem se, razdvojim se, prepiram se ἀμφί, περί τινος; γνώμῃ διαφερόμεθα prepričanje nas spravlja narazen; οὐ διαφέρομαι nič nimam proti temu.