Franja

ἐξ-όπισθε(ν) in ep. ἐξ-όπιθε(ν), poet. ἐξόπιν 1. adv. odzadaj, odzad, zadaj, nazaj, znak. 2. praep. z gen. za.

ἐξ-ωθέω [impf. ἐξεώθουν, fut. ἐξώσω, poet. -θήσω, aor. NT ἔξωσα gl. ὠθέω] izpahnem, izrinem, odrinem, potisnem nazaj, zapodim, izbijem, izženem, iztiram (ἔκ) τινος, ἐς χειμῶνα zadržujem do zime, (πρὸς) εἴς τι ναῦν tiram, ženem na (suho), izvlečem εἴς τι τὸ πλοῖον NT; φθονερὰν γλώσσας ὀδύναν zlobno sramotim, grdim, zmerjam; δίκῃ νικῶντας odpehavam, preziram.

ἐπ-ᾱΐσσω, at. ἐπ-ᾴσσω, ττω [aor. pt. ep. ἐπαΐξας iter. ἐπαΐξασκε] 1. act. naskakujem, (pri)drevim za kom, napadam, zaganjam se, planem, vderem jo τινός, τινί, εἴς τι, τινά, τί, πάλιν hitim nazaj. 2. med. sem uren, hitro se kretam, zaletim se, zaženem se na τί, ἄεθλον planem v boj.

ἐπ-ανάγω I. act. 1. trans. a) peljem gori, peljem, spravim ladje na široko morje, dražim, razburjam srce (žolč); b) peljem nazaj; pren. λόγον napeljem govor na kaj ἐπί τι. 2. intr. a) odrinem, odplovem od brega; b) vračam se, umikam se. II. pass. odplovem, peljem se nasproti, veter me zanese ali vrže (na obal) ἔς τι.

ἐπ-ανακαλέομαι med. (po)kličem zopet nazaj.

ἐπ-αναφέρω nazaj prinesem, (pri)peljem, sporočam εἰς Ἀθήνας, τὶ εἰς δεινότητα pripisujem kaj svoji spretnosti; vračam se ἐπί τι.

ἐπ-άνειμι (praes. ind. s fut. pom.) ἐπ-ανέρχομαι 1. grem, pojdem gori (v sredo dežele), pridem kam εἴς τι. 2. pridem zopet nazaj, vrnem se kam εἴς τι; pren. a) vrnem se k predmetu ἐπὶ τὸν λόγον, ἔνθεν εἰς ταῦτα ἐξέβην pridem nazaj na to, odkoder sem …; b) vglobim se v kaj, natančno (dobro) kaj preudarim ἐπ' αὐτὰ τὰ πράγματα.

ἐπ-ανήκω prišel sem zopet nazaj.

ἐπι-στρέφω I. act. 1. trans. a) obrnem koga proti komu; pren. potegnem k sebi, zahtevam, ὡς πρὸς τί πίστιν τήνδ' ἐπιστρέφεις; čemu zahtevaš od mene tako silno to poroštvo; b) obračam kaj ναῦς, νῶτον, odbijem, zapodim nazaj αὐτούς; pass. spravim nazaj na pravo pot, izpreobrnem τινὰ ἐπί τινα NT. 2. intr. obračam se, razprostiram se, vračam se, vrtim se, izpreobrnem se NT. II. med. a) obrnem se kam, vrnem se, pazim, oziram se na kaj, brigam se za τινός; b) hodim ἃς διεξόδους; c) izpremenim se δόξα τῇδ' ἐπεστράφη; izpreobrnem se NT. – part. pf. pass. ἐπεστραμμένα ἔπη λέγω govorim resno, s poudarkom.

ἔρχομαι [Et. iz ἔρ-σκο-μαι. – Obl. v at. prozi večinoma samo ind. praes., impf. ᾔειν, fut. εἶμι, ἥξω, ἀφίξομαι, ἐλεύσομαι, aor. ἦλθον, cj. ἔλθω, imper. ἐλθέ, inf. ἐλθεῖν, ep. ἤλυθον, inf. ἐλθέμεν (αι). NT ἦλθα, pf. ἐλήλυθα, ep. εἰλήλουθα, 1 pl. εἰλήλουθμεν, pt. εἰληλουθώς, plpf. εἰληλούθει] grem, hodim, prihajam, približujem se; potujem, vozim se, plovem, tečem (o reki); dospem, prispem; nastopim, nastanem; odhajam, prihajam nazaj, vračam se (domov). – Rabi se ali absolutno ali v zvezi 1. z adverbi: ἄψ, εἴσω, πάλιν, οἴκαδε, αὖτις itd.; ἐκτὸς ὅρκων prelomim prisego, krivo prisežem, ὁμόσ' ἦλθε μάχη bitka se je začela, ὁμοῦ shajam se, ἄλλῃ grem drugam, γέρας je za mene izgubljeno, gre v druge roke. 2. z acc.: ὁδόν prehodim, hodim po poti, potujem, ἐξεσίην pridem kot poslanec, Ἀΐδαο δόμους v Had, τινά prihajam h komu, κλισίην, πόλιν v šator, v mesto, τὰ θεῶν μελεδήμαθ', ὅταν φρένας ἔλθῃ kadar prešine misel na bogove srce, σὲ δ' ἐλήλυθεν πᾶν κράτος dosegel si vso kraljevo moč. 3. z gen.: πεδίοιο po polju (ravnini), γῆς prihajam iz kake dežele. 4. z dat.: prihajam za koga ali h komu κῆρυξ, ἄγγελοι, τοῖς Ἀθηναίοις ἦλθε τὰ γεγενημένα prišlo je poročilo o dogodkih. 5. s part.: a) θέουσα pritečem, ἦλθε πεφοβημένος pribežal je, φθάμενος prehitel je, οὐ δύναμαι μάχεσθαι ἐλθών ne morem iti in se bojevati; b) s pt. fut. izraža nameravano dejanje: hočem, nameravam kaj storiti, ἔρχομαι οἰσόμενος ἔγχος grem (tja), da si prinesem sulico, ἔρχομαι ἐρέων (λέξων) nameravam govoriti, hočem povedati, takoj bom povedal; ἔρχομαι ὀψομένη da vidim. 6. s predlogi (gl. tudi posamezne predloge) a) ἀπό τινος prihajam od koga, ἦ κέ μοι αἰνόν ἀπὸ πραπίδων ἄχος ἔλθοι tedaj bi se pač zares moje srce iznebilo strašne žalosti; b) διά τινος proderem skozi kaj, διὰ μάχης τινί vojskujem se, spopadem se s kom, διὰ πάντων τῶν καλῶν izpolnjujem vse dolžnosti; c) εἴς τινα prihajam h komu, εἰς λόγους τινί prihajam h komu na razgovor, εἰς μάχην τινί grem proti komu v boj, εἰς χεῖράς τινι spopadem, spoprimem se s kom, εἰς ὄψιν pridem pred oči, εἰς τοσοῦτο αἰσχύνης grem tako daleč v nesramnosti, sem tako nesramen, εἰς ἐμαυτόν spametujem se NT, εἰς ἀριθμόν dam se prešteti; d) ἔκ τινος prihajam iz česa (sem), ἐκ τῶν παρόντων δεῖ ἡμᾶς ἄνδρας ἀγαθοὺς ἐλθεῖν iz sedanjih nevarnosti moramo iziti kot hrabri možje; e) ἐπί τινα grem proti komu, napadem, ἐπί τι grem nad kaj, lotim se česa, ἐπὶ πᾶν poskusim vsa sredstva, napnem vse strune, νόσος ἐπὶ μεῖζον bolezen se hujša; f) παρά τινα prihajam h komu, παρ' ὀλίγον (οὐδέν) ἦλθε malo, nič ni manjkalo, skoraj, malodane, παρὰ τοσοῦτον ἦλθε κινδύνον tako blizu pogina je prišlo (mesto); g) περί τινα obdam, Κύκλωπα περὶ φρένας ἤλυθεν οἶνος vino ga je omamilo, περὶ δέ σφεας ἤλυθ' ἰωή okrog njih se je razlegal glas.

ἐρωέω² [Et. ἐρωϝεjω, nem. Ruhe, ruhen (stvn. ruowa, ruowen)] ep. 1. intr. mirujem, počivam, popuščam τινός, umikam se νέφος, zaostajam ὀπίσσω. 2. trans. zadržujem, odbijam, podim nazaj τινὰ ἀπό τινος.

κατάβασις, εως, ἡ (κατα-βαίνω) 1. pot navzdol, hoja z gore ἀπὸ τοῦ ὄρεος. 2. pohod iz dežele proti morju, pot nazaj, povratek. 3. obronek, breg, pobočje NT.

κατ-άγω [gl. ἄγω; ep. aor. mixtus. inf. καταξέμεν] κατ-αγῑνέω I. act. 1. a) doli peljem, vodim, spravljam (v podzemlje) ψυχάς, εἰς Ἀΐδαο; b) pripeljem ladjo z morja k obali, v pristanišče, privlečem sovražno ladjo v pristanišče (da plača tam davek). 2. popeljem, ženem kam ἵππους ἐπὶ νῆας, zanesem v kak kraj Κρήτηνδε. 3. privedem, pokličem nazaj φυγάδας, ἐκπεπτωκότας; obnovim, zopet vpeljem τυραννίδας εἰς τὰς πόλεις, postavim zopet na prestol τινὰ ἐπὶ βασιλείῃ; θρίαμβον obhajam zmagoslavje (pr. lat. victoriam reportare). II. med. 1. peljem se navzdol, pripeljem se v pristanišče, pristanem, izkrcam se, priplovem v Σίγειον. 2. grem kam, ostanem (nastanim se) pri kom. 3. vrnem se εἰς, ἐπί τι.

κατα-δέχομαι d. m. zopet sprejmem nazaj (pregnanca v domovino).

κατ-αράσσω in med, at. -ττω 1. trans. trgam, doli mečem, odbijam, potiskam (podim) nazaj; pass. umikam se. 2. intr. padam, lijem (o dežju).

κατα-σεύομαι med. ep. [aor. κατέσσυτο] doli derem, vderem, κῦμα κατέσσυτο καλὰ ῥέεθρα voda je vdrla nazaj v lepo strugo.

κατ-είργω, ion. κατ-είργνῡμι κατ-έργω, ep. κατ-έργνῡμι, vzpor. obl. καθ-είργνῡμι [impf. ep. κατεέργου, aor. καθ-εῖρξα, pf. καθεῖργμαι] 1. a) skupaj zganjam, stiskam, pritiskam, spravljam v stisko, τινί s čim; b) silim, omejujem, zaklepam, zapiram εἴς τι; c) nazaj potiskam, odganjam, podim kam ἐς τὰς νέας. 2. zadržujem, oviram τινά.

κατ-οικίζω 1. act. a) naselim χώρᾳ, ἐν τάφῳ, preselim, pošljem kot naseljenca τινὰς εἰς Μέμφιν; peljem nazaj (iz pregnanstva); εἰς φῶς ἡλίου spravljam na svet, ustvarjam; b) napravim naselbino, ustanovim, sezidam mesto za naseljence, obljudim. 2. pass. in med. a) naselim se, nastanim se, stanujem; b) sem obljuden.

κλῑ́νω [Et. iz κλίνjω, lat. clino, are, nem. lehnen (intr.) iz stvn. hlinen; lehnen (trans.) iz stvn. hleinan, Leiter (stvn. hleitara, "prislonjena"). – Obl. fut. κλινῶ, aor. ἔκλῑνα, pf. κέκλῐκα, pass. pf. κέκλῐμαι, aor. ἐκλίθην in ἐκλίνην, fut. κλιθήσομαι in κλινήσομαι, ep. pf. pass. 3 pl. κεκλίαται, aor. pass. (ἐ)κλίνθην]. I. 1. trans. a) nagnem, upognem, τάλαντα nagnem tehtnico (tako, da ena skledica pade), μάχην dajem bitki drugo smer, obrnem, πρόσωπον povešam obraz NT, πόδα obrnem, naravnam korak, grem ἔξω τινός, ὄσσε πάλιν obračam nazaj, κλῇθρα ἐκ πυθμένων izderem iz, odprem; pos. potisnem nazaj, zapodim v beg Τρῶας; ἅπαντα τἀνθρώπεια poderem, παρεμβολάς odbijam napade NT; b) naslonim, prislonim, položim ποτὶ ζυγὸν, πρός τι, σάκε' ὤμοισιν. 2. intr. a) nagibam se, ἡμέρα κλίνει dan se nagiba NT, ἐπὶ τὸ χεῖρον poslabšam se; b) uležem se (k mizi). II. pass. 1. naslanjam se, opiram se, τινί, πρός τινι, na kaj, πρὸς κόλπον stisnem se k. 2. a) nagnem se (na stran), pripognem se, uklonim se, κάρη ἑτέρωσε ἐκλίνθη glava se je povesila, παρὲξ ὁδοῦ ἐν νεκύεσσιν zavijem (krenem) s pota med mrtvece; b) nagnem se, rušim se, poderem se τεῖχος; c) uležem se, padem na tla φύλλα κεκλιμένα; pf. ležim, sem, bivam, stanujem, počivam λίμνῃ, ῥηγμῖνι θαλάσσης, δισσαῖσιν ἀπείροις. III. med. naslanjam se σταθμῷ, ležim na čem τινί, ἠέρι zavit sem v kaj.

κομίζω [fut. κομιῶ, aor. ἐκόμισα, ep. κόμισσα in (ἐ)κομισσάμην, pass. pf. κεκόμισμαι, aor. ἐκομίσθην, fut. κομισθήσομαι, med. fut. κομιοῦμαι, ion. κομιεῦμαι] I. act. 1. oskrbujem κτήματα, opravljam ἔργα, strežem, (gostoljubno) sprejemam, hranim, redim τινὰ μέλιτι. 2. a) nosim pri (v) sebi, prinašam, spravljam (na varno mesto), rešujem; pokopavam (mrtvece), κομίζοις ἂν σεαυτόν poberi se; odnesem, dobim ἄκοντα, poberem τρυφάλειαν, χλαῖναν, ugrabim χρυσόν, ἵππους, uživam ἔπαινον; b) peljem, vodim εἴσω, pripeljem παῖδα, odpeljem kam; νεκρούς pobiram in odnašam; c) peljem nazaj. II. pass. prinesejo me nazaj, πλέων vozim se, veslam, plovem ob čem; nosi, nese me kaj, hodim, potujem, ἔς τι dospem, vračam se πάλιν. III. med. 1. sprejemam pri sebi, pogostim. 2. odnašam s seboj ἔγχος, potegujem, ženem s seboj ποίμνας, jemljem iz česa, pridobivam si kaj δόξαν, grem po kaj, odpravim se kam, naselim se kje. 3. prinašam s seboj. 4. dobivam zopet (nazaj) νεκρούς; τὴν ἀδελφήν.