-
ἀνύω, ἀνύτω, at. ἁνύω, ἁνύτω; ἄνῡμι, ἄνω (ᾰ, ῠ) [Et. iz kor. sen, doseči; iz sn̥-. – fut. ἀνύσω, -ομαι, aor. ἤνυσα, -άμην, pf. ἤνυκα, ἤνυμαι, pass. aor. ἠνύσθην, fut. pass. ἀνυσθήσομαι, ep. fut. in aor. tudi ' σσ']. I. act. 1. a) skončam, dovršim, opravim οὐκ ἀνύω φθονέουσα z zavistjo ne dosežem ničesar; εὐδαίμων ἀνύσει = εὐδαιμονήσει naposled boš vendar srečen; ἠνύσατ' ἐκτοπίαν φλόγα odpravili ste; b) ὁδόν prehodim, preplavam, tudi brez ὁδόν, πρός, εἰς, ἐπί τι in sam. acc.; Ἅιδαν dospem v Had, θάλαμον v spalnico, ἄχθος naložim, natovorim. 2. dobim, pribavim, priskrbim φορβάν; dosežem χρείας; ἀρωγάν pomagam; učinim, da φονέα γενέσθαι. 3. použijem, uničim, pokončam; pass. končam se, zvršujem se, potekam, bližam se koncu, πέμπτῳ ἔτει ἀνομένῳ tekom (na koncu) petega leta. II. med. dosežem (izvršim) zase.
-
ἀξι-αφήγητος 2, ion. ἀξι-απήγητος (ἀφηγέομαι) vredno, da se pripoveduje.
-
ἀξιό-κτητος 2 (κτάομαι) vreden, da se ima ali pridobi.
-
ἀξιό-λογος 2 vreden, da se omeni, znaten, znamenit, ugleden. – adv. -λόγως prav, pošteno.
-
ἀξιό-νῑκος 2 (νίκη) vreden zmage; comp. z inf. vrednejši, da kaj doseže (dobi), ἀξιονικότερός εἰμι bolj zaslužim.
-
ἀξιό-σκεπτος 2 (σκέπτομαι) vreden, da se premisli, uvažuje, ozira vreden, znamenit.
-
ἀξιο-στράτηγος 2 vreden, da poveljuje.
-
ἀξιόω (ἄξιος) I. act. 1. smatram za vrednega, τινά τινος koga česa; počastim koga s čim τινί. 2. a) smatram kaj za primerno, prav, za dolžnost, zahtevam, želim, hočem, prosim, prisvajam si τί; b) ne pomišljam se, ne sramujem se, drznem se z inf. 3. mislim, verujem, sodim, menim z inf., ἵνα, ὅπως. II. pass. smatrajo me za vrednega τινός, spoštujejo, častijo me. III. med. smatram se za vrednega, οὐκ ἀξιόομαι menim, da kaj ni primerno moji časti (dostojanstvu).
-
ἀξίωσις, εως, ἡ (ἀξιόω) 1. spoštovanje, čislanje, veljava, ugled, τῆς ἀξιώσεως εἵνεκεν ker ste me tako zelo počastili, da (= radi vaše želje, ki mi je v veliko čast). 2. a) mnenje λαμβάνειν; b) prošnja, zahteva. 3. pomen, veljava ὀνόματος.
-
ἀπ-άγω I. act. 1. odvedem, odpeljem (čete); zapovem, da odpotujejo; odidem, odpotujem, odkorakam. 2. privedem, pripeljem (domov). 3. izročim, plačam, kar sem dolžan δασμόν. 4. odvedem v ječo, k smrti τὴν ἐπὶ θανάτῳ (sc. ὁδόν). 5. zavedem, odvračam, nagibljem, ἐς ὀξύ izpeljavam v ost, ostrim. II. med. odpeljem, odvedem s seboj (svoje stvari), παρθένον vzamem za ženo.
-
ἀπαγωγή, ἡ 1. odvedenje, odpeljanje. 2. plačevanje (davkov). 3. predlog, da se koga zapre.
-
ἀπαίτησις, εως, ἡ terjatev, zahteva, da se kaj povrne.
-
ἀπαρτισμός, ὁ dovršitev, ἔχω εἰς ἀπαρτισμόν imam dovolj, da dodelam NT.
-
ἀπ-άρχομαι d. m. začnem daritev, τρίχας odrežem dlako (daritvene živali, da jo vržem v ogenj in tako začnem daritev); darujem prvence.
-
ἀ-πειθής 2 (πείθομαι) 1. kdor se ne da pregovoriti, nepokoren τινί. 2. NT neveren.
-
ἀπ-εύχομαι d. m. 1. želim (prosim), da bi se kaj ne zgodilo τί. 2. preklinjam.
-
ἀπόβλητος 2 (ἀπο-βάλλω) ep. NT prezirljiv, zaničljiv, vreden, da se zavrže, zavržen.
-
ἀπο-βουκολέω pustim, da govedo zaide ali se izgubi, izgubim, odvrnem (odpeljem) koga od koga τινά τινι.
-
ἀπο-δέχομαι, ion. -δέκομαι d. m. 1. sprejemam NT; jemljem παρά τινος, zopet prejemam. 2. pojmujem, razumevam, odobravam, priznavam, hvalim, verujem, οὐκ ἀποδέχομαι ἐμαυτοῦ, ὡς sam sebi ne verujem, da. 3. držim se koga, držim s kom τινά.
-
ἀπο-καίω ep. [opt. aor. ἀποκήαι (v tmezi)] 1. požigam, zažigam, (po)palim, izžgem. 2. storim, da pozebe, posmodim; pass. zmrznem.