Franja

ἀ-μάρτῠρος 2 (μάρτυς) neizpričan, brez prič(evanja) NT.

ἀ-μᾰχεί, ἀ-μᾰχητί ep. brez boja, brez krvi.

ἀμάχητος 2 (μάχομαι) ἄ-μαχος 2 (μάχη) 1. act. a) kdor se še ni bojeval (ali še ni bil v boju), brez boja ὄλεθρος; ταύτην τὴν ἡμέραν ἄμαχον διήγαγον ta dan se niso bojevali; b) pren. miroljuben, neprepirljiv NT. 2. pass. nepremagljiv θεῶν βέλη, čemur se ni moči ustaviti Ἀφροδίτα, πρᾶγμα.

ἀ-μέγαρτος 2 (μεγαίρω) ep. poet. 1. ki ne zavida, brez zavisti, radodaren. 2. ki ni vreden zavisti, nesrečen, poguben, nezaželen, hudoben.

ἄ-μεμπτος 2 (μέμφομαι) 1. pass. brez madeža, brez napake, brez graje, brezmadežen, izvrsten, vrl. 2. act. zadovoljen; ἄμεμπτον ποιῶ, ποιοῦμαί τινα zadovoljim koga. – adv. ἀμέμπτως obilno δῶρα ἐδίδου; zadovoljno, ἀ. δέχομαί τινα sprejmem koga tako, da je zadovoljen, ἀ. τελευτᾶν slavno umreti.

ἀ-μενηνός 2 in 3 (μένος) ep. 1. ničev, brez bistva ὄνειροι; ἀ. κάρηνα νεκύων; onemogel, brez moči, slab(oten), pri ζώς mrtev. 2. poet. nestalen.

ἀ-μήνῑτος 2 (μηνίω) ion. brez jeze, zadovoljen.

ἀ-μήτωρ, ορος (μήτηρ) 1. brez matere,. 2. čigar mati ni znana iz rodovnika NT. 3. nematerinski, μήτηρ mati, ki ni mati, nečloveška mati.

ἀμηχᾰνέω (ἀμήχανος) sem brez pomoči (brez sredstev, v zadregi, zapuščen), ne najdem nobenega sredstva, τί, περί τινος; ne vem kaj početi, ne vem si pomagati z inf.; πότερον – ἤ omahujem; ἀμηχανῶν βιοτεύω živim siromašno.

ἄ-μισθος 2 brez plače, neplačan. – adv. ἀμισθί brezplačno, zastonj.

ἀμιτρο-χῐ́τωνες, οἱ v neprepasanem hitonu, brez pasa pod oklepom.

ἀ-μογητί adv. (μογέω) ep. brez truda, lahko.

ἄ-μοιρος 2 (μοῖρα) 1. nedeležen, brez deleža, brez česa ὕβρεως. 2. siromašen, nesrečen.

ἄ-μορφος 2 (μορφή) [sup. ion. ἀμορφέστατος] brez oblike, brez lika, neličen, grd, sramoten.

ἄ-μουσος 2 (μοῦσα) (v glasbi) neizobražen, neveden, brez okusa, pust, sirov.

ἄ-μοχθος 2 (μόχθος) brez truda, brez napora, len. – adv. ἀμοχθεί brez truda.

ἀ-μῡ́μων, ονος 2 (μῶμος) ep. brez graje, brez napake, odličen, vrl, krasen.

ἀ-μώμητος 2 (μωμέομαι) ep. ion. ἄ-μωμος 2 (μῶμος) ion. poet. brez napake, brez graje, brezmadežen, negrajen, brezhiben.

ἀν- nikalna členica (lat. 'in', slov. 'ne', 'brez'), navadno pred vokali gl. ἀ.

ἄν² členica, ki spada vedno h glagolu, ter pomenja, da se dejanje pod gotovimi pogoji uresniči. – Ako je stavek zanikan ali vprašalen, stoji ἄν tik za nikalnico ali vprašalnico (οὐκ ἄν, τίς ἄν); ako je glagol določen z adverbiji, stoji za temi, sicer za glagolom; sloveni se le redkokdaj z 'morda', 'morebiti', 'pač', 'lahko' ali pa s pomožnimi glagoli 'smeti', 'utegniti', 'moči'; navadno se ne sloveni ter izpreminja samo naklonom pomen. V istem zmislu rabi Hom. členico κέ(ν). – Stoji pa I. pri indikativu 1. historičnih časov ter izraža: a) da se dejanje glavnega stavka ni uresničilo (irrealis, ker se pogoj ni uresničil): ἐγὼ καὶ αὐτὸς ἡβρυνόμην ἄν, εἰ ἠπιστάμην ταῦτα tudi jaz sam bi se bahal, ako bi umel to (ἀλλ' οὐ γὰρ ἐπίσταμαι toda ne razumem); b) da se je dejanje ponavljalo (iterativus): διηρώτων ἄν αὐτούς povpraševal sem jih tuintam; ἔπαισεν ἄν sempatam je tudi koga udaril (če je ravno prilika nanesla); c) da je bilo dejanje v preteklosti možno (potentialis); τίς ἄν ᾤετο kdo bi si bil pač to mislil; εἶδες ἄν lahko bi bil videl; ἔνθα δ' ἔγνω ἄν τις tedaj bi bil lahko spoznal. 2. futura, da izraža domnevano dejanje: αὐτὸν δ' ἄν πύματόν με κύνες … ἐρύουσιν naposled me bodo pač psi sem in tja vlačili. II. stoji pri optativu v glavnih in zavisnih stavkih in izraža 1. dejanje, ki je v sedanjosti in prihodnjosti možno (potentialis praesentis): τάχα δ' ἄν τι καὶ τοῦ οὐνόματος ἐπαύροιτο utegne biti, da ga je doletela ta škoda zaradi njegovega imena. 2. izraža vljudno zatrjevanje ali vprašanje: ἴσως ἄν τις εἴποι morda bi kdo rekel; slovenimo ga s potencialom ali z glagoli: smeti, utegniti, moči. III. pri konjunktivu v zavisnih stavkih in izraža, da se bo dejanje pod gotovimi pogoji vršilo 1. v prihodnjosti ali. 2. v nedoločenem času; stoji tudi za relativi in vezniki, s katerimi se pogosto spaja v ἐάν, ὅταν, πρὶν ἄν itd.; relativnim zaimkom daje ἄν splošen značaj; v epskem jeziku se rabi konj. z ἄν in brez ἄν mesto ind. futura. IV. pri infinitivu in participu izraža potencialno ali irrealno sodbo.