-
Αἰτωλία, ἡ dežela v srednji Greciji; preb. ὁ Αἰτωλός, adi. Αἰτώλιος, -ωλικός 3 fem. Αἰτωλίς, ίδος.
-
αἰφνίδιος 3 (sorod. z αἶψα) nenaden, nepričakovan. – adv. -ίως in -ιον nenadoma.
-
αἰψηρός 3 (αἶψα) hiter, nagel; proleptično: λῦσεν ἀγορὴν αἰψηρήν hitro je razpustil skupščino (ali: ki se je hitro razšla; pravzaprav: tako, da se je hitro razšla).
-
αἰώνιος 3 večen.
-
ἀκάνθινος 3 iz akacije narejen; NT στέφανος trnjev venec.
-
ᾰ̓κᾰχίζω (ἄχομαι) [fut. ἀκαχήσω, aor. 1. ἀκάχησα, 2. ἤκαχον, pf. med. ἀκάχη-μαι, 3. pl. ἀκηχέδατ' (αι), ἀκάχηνται, plpf. ἀκαχήατο (ἀκαχείατο), pt. ἀκαχήμενος, ἀκηχέμενος] 1. act. žalim, žalostim. 2. med. žalostim se, žalujem, tugujem; pf. žalosten sem zaradi česa τινός, τινί ali pt.
-
ἀκαχμένος 3 [Et. iz ἀκακσμένος gl. ἀ-κίς] poostren, nabrušen, oster.
-
ἀκεστός 3 (ἀκέομαι) ep. ozdravljiv; pren. spravljiv.
-
ἀ-κιδνός 3 ep. šibek, droben, neznaten (samo v comp. ἀκιδνότερος).
-
ἀκμαῖος 3 (ἀκμή) poet. 1. dorastel, cvetoč, čvrst, močen, še ne utrujen; τὸ ἀκμαῖον τοῦ χειμῶνος najhujši del zime, sreda zime. 2. ob pravem času, pravočasno; ὡς ἀκμαῖος ἂν μόλοι.
-
ἀκμηνός 3 dorastel, krepek.
-
ἀκολουθητικός 3 rad (navadno) sledeč.
-
ἀκοντιστικός 3 spreten strelec s kopjem, izurjen v kopjemetu.
-
ἀκούσιος 3 in 2 (ἄκων) proti volji, nerad, prisiljen; τὸ ἀκούσιον odklanjanje, nenaklonjenost adv. ἀκουσίως neradovoljen; οὐκ ἀκουσίως prav rad; οὐδενὶ ἀκουσίως ἀφῖχθαι nobenemu ni njih prihod neljub.
-
ἀκουστός 3 kar se more slišati, slišen.
-
ἀκροαματικός 3 akroamatičen, ki se le posluša; διδασκαλίαι pouk, kjer se samo posluša, usten pouk.
-
ἄκρος 3 (ἀκίς) I. adj. 1. skrajni, vnanji, vrhnji, najvišji, rtast, šiljast; ἄκρῳ Ὀλύμπῳ na najvišjem vrhu Olimpa; ἐπ' ἄκρων ὁδοιπορέω stopam po prstih, šopirim se, ὕδωρ površje vode; ἐπ' ἄκρῳ ῥυμῷ na koncu ojes, ἄκρη πόλις gorenji del mesta, μυελός osrčje; χείρ, πόδες, δάκτυλοι konec roke, prsti; sup. ἀκρότατος prav na vrhu. 2. pozen, νύξ; opolnoči ἄκρας νυκτός. 3. vzvišen, odličen, izvrsten, vrl (μάντις, τοξότης itd.), τὰ πολέμια vrl vojak, ψυχὴν οὐκ ἄκρος ne posebno hraber; ἄκρος γίγνομαι odlikujem se, hrabro se držim. II. subst. τὸ ἄκρον vrh, vršec, glava, rob, površje, nos, rt, breg; skrajno krilo bojnega reda; NT ἀπ' ἄκρου γῆς ἕως ἄκρου οὐρανοῦ od kraja do kraja sveta. – adv. ἄκρον, ἄκρα zgoraj, ἀκρότατον zelo visoko.
-
ἀλαζονικός 3 bahav, samohvalen, širokousten.
-
ἀ-λᾰός 3 (λάω vidim), slep, slepilen; ἕλκος, rana, ki povzročuje slepoto.
-
ᾰ̓λᾰπαδνός 3 (ἀλαπάζω) slab, malovreden; οὐκ ἀλαπαδνὸν σθένος krepka moč.