Franja

ἀπο-τῑμάω 1. act. a) ne častim, preziram; b) (o)cenim, zastavim, dam v zastavo. 2. med. a) ion. dam si kaj oceniti ali plačati; b) jemljem kaj v zastavo.

ἀπο-φαίνω 1. act. a) po-, dokazujem, odkrivam, razlagam, razjasnjujem; οὐσίαν dajem račun o; b) ponujam se, delam se, pravim, da sem ἐμαυτὸν διδάσκαλον; c) narejam, postavljam za kaj, imenujem z dvojn. acc. 2. med. po-, prikazujem se, stopam na dan; γνώμην kažem javno svoje mnenje, izražam svoje prepričanje, izjavljam se, περί τινος o čem; dokazujem, razjasnjujem; λογισμόν dajem račun, ἔργα izvršujem.

ἀπο-φέρω [ep. aor. ἀπένεικα, pass. ἀπηνείχθην, pt. ἀπενειχθείς] 1. act. a) odnašam, odpeljem, odvajam ἀπό τινος, poberem, ugrabim (o bolezni); zanesem (o vetru) πρός, εἴς τι; b) nazaj prinesem, povrnem, plačujem δασμόν, poravnavam (dolg); c) prinesem odgovor, sporočim, javljam, obveščam, naznanjam τινί τι, γραφήν vložim tožbo, πρὸς ἄρχοντα pri arhontu. 2. med. odnašam si kaj, jemljem s seboj.

ἀπο-φράγνῡμι, ἀπο-φράσσω -ττω 1. act. o-, zagradim, zapiram s plotom, zamašim, obdam z obkopom. 2. med. zagradim se, branim se; κύκλῳ τὸ πρᾶγμα (zagradim se okrog in okrog) = odvračam od sebe krivdo; zastavim komu pot τινά.

ἀπο-ψῡ́χω 1. a) izdihnem; βίον dušo izdihnem, umrjem; NT ἀπὸ φόβου onesvestim se, omedlim; b) (o)hladim. 2. med. (o)hladim se, ἱδρῶ (acc. limit.) ἀπεψύχοντο obrisali so si pot; pass. ἰδρῶ ἀποψυχθείς ohladivši se od potu.

ἅπτω¹ [fut. ἅψω, -ομαι, aor. ἧψα, ἡψάμην, pf. pass. med. ἧμμαι, aor. ἥφθην, ion. ἅμμαι, ἅφθην, ἁψάμην] 1. act. pritikam, privezujem, pripnem, pritrdim, nalagam τινί. 2. pass. ep. prijemam se, držim se, zadenem βέλεα. 3. med. a) privezujem (si) kaj τὶ ἀπό τινος; b) prijemljem se, dotikam se, oklepam se τινός; σίτου pokušam, uživam; πολιτείας pridružujem se stranki; c) napadam (sovražnika), prijemljem koga, zgrabim (o boleznih in težavah), polastim se, θανόντων οὐδὲν ἄλγος ἅπτεται mrtvih ne zadene nobena bolečina; νῦν δ' ἔσχατόν σου τοὐμὸν ἅπτεται δέμας zadnjikrat me obsevaš; ἔπεσιν napadam z besedami, zmerjam; d) lotevam se česa, bavim se s čim τινός, ἔργου, μάχης spuščam se v boj, začenjam bitko, φιλοσοφίας razumevam, καλῶν uživam, ἀληθείας dosegam.

ἄ-πυστος 2 (πυθέσθαι) ep. poet. 1. act. kdor ni nič zvedel, brez poročila, neobveščen, nevešč μύθων. 2. pass. a) o komur se ni nič zvedelo, o komur ni duha ne sluha, ki je izginil brez duha in sluha; b) nerazumljiv, tih.

ἀπ-ωθέω [tudi v tmezi; impf. ἀπεώθουν, fut. ἀπώσω, -σομαι, aor. ἀπέωσα, inf. pf. pass. ἀπεῶσθαι, ion. tudi brez avgm. ἀπώθουν itd.] 1. act. proč ali nazaj pahnem (sunem), odbijam, odrivam, odganjam, zanašam (o vetru); izganjam, iztiram γῆς, πατρίδος; ἔπος odklanjam, ne poslušam. 2. med. pahnem, odbijam od sebe NT, odganjam (sovražnika), odstranjujem, odvračam, odklanjam σπονδάς, zavračam, zavržem, zametavam, izpodrivam, preziram NT.

ἀραβέω (ἄραβος) [aor. ἀράβησα] ep. zvenčim, žvenketam (o orožju).

ἄριστος 3 (ἀρείων, ἀραρίσκω) sup. k ἀγαθός najboljši, -odličnejši, -hrabrejši, -močnejši, -plemenitejši, prvi; v nagovoru: ὦ ἄριστε predragi moj, ὤριστος = ὁ ἄριστος, τἄριστα = τὰ ἀριστεῖα nagrada. – adv. ἄριστα najbolje itd.

ἄρκος¹, ους, τό (ἀρκέω) poet. (o)bramba, obrana τινός.

ἁρμόττω, ep. poet. ἁρμόζω (ἁρμός) [fut. ἁρμόσω, -ομαι, aor. ἥρμοσα, -άμην; pf. ἥρμοκα, pf. med. in pass. ἥρμοσμαι, aor. pass. ἡρμόσθην, fut. ἁρμοσθήσομαι; ion. pf. ἅρμοσμαι, adi. verb. ἁρμοστός, έος] I. act. 1. trans. a) zložim, spojim, sklopim, spahnem, pritaknem, primerim, ἐν ἄρκυσι vklenem; βάσιν βάσει hodim oprezno; b) zaročim, (o)možim; c) zapovedujem, urejam, upravljam; d) uglasim. 2. intr. a) zlagam se, sem primeren, spodoben; b) prilegam se, podajam se, dobro stojim θώρηξ; impers. spodobi se, primerno je; pt. ἁρμόζων primeren, priležen. II. med. 1. zlagam, gradim si; zaročim se, oženim se, vzamem za ženo τινά. 2. ubiram, uglasim λύραν. 3. ravnam se po čem πρός τι.

ἀρνέομαι d.p. [fut. ἀρνήσομαι, aor. ἠρνήθην, pf. ἤρνημαι; ep. ion. poet. aor. ἠρνησάμην] 1. pravim, da ne, zanikujem, tajim, zatajim, nočem nič vedeti o čem. 2. odbijam, odrekam, odklanjam.

ἅρπυια, ἡ (ἁρπάζω) vihar, vihra; nav. pl. Harpije, boginje viharja; (o ljudeh, ki so na morju izginili, so govorili, da so jih H. ugrabile).

ἀρτί-πους, -πουν, οδος, ὁ, ἡ, ep. tudi ἀρτίπος močnih, zdravih nog, lahkih korakov, uren, hiter; pren. o pravem času, ravnokar došel.

ἀρχαιολογέω (ἀρχαιο-λόγος) govorim o starih (davnih) stvareh, pripovedujem stare zgodbe.

ἀρωγή, ἡ (ἀρήγω) pomoč, obrana, (o)bramba, τί μοι ἀρωγῆς kaj mi je mar pomoč, ἐπ' ἀρωγῇ komu na ljubav ali na ljubo.

ἀσθενόω (ἀ-σθενής) (o)slabim (-iti) τινά.

αὐδή, ἡ [Et. iz ἀ-υδη, slov. o-vadi-ti] ep. poet. 1. glas, govor, beseda. 2. a) govorica, vest, poročilo, ἔργων o tvojih delih; b) prorokba, odgovor.

αὐδήεις 3 ep. govoreč, z govorom obdarovan (o bogovih, ki govore kakor ljudje).