Franja

ὁποσόσ-δη, ὁποσοσ-οῦν, ὁποσοστισ-οῦν kolikršenkoli, v gen.: za katerokoli ceno.

ὀπυίω [inf. praes. ep. ὀπυιέμεν(αι)] 1. act. oženim se, vzamem za ženo, sem oženjen. 2. pass. in med. omožim se.

ὀργάω (ὀργή) 1. bujno rastem, dozorevam, τὰ παραθαλάσσια τῶν καρπῶν ὀργᾷ ἀμᾶσθαι so zreli za žetev. 2. poželim kaj, koprnim po čem πρός τι, vnet sem za kaj, sem razburjen, ὀργῶν strastno.

ὄρθιος 3 in 2 (ὀρθός) 1. navkreber ali v breg, strm ὁδός, pokoncu postavljen, pokoncu stoječ, navpičen γέρρα; ὥστε πάντας ὀρθίας στῆσαι τριχάς tako da so vsem stopili lasje pokoncu; τὸ ὄρθιον breg, strm vrh, pobočje, πρὸς ὄρθιον εἶμι (ἄγω) grem (peljem) navkreber, v breg, κατὰ τοῦ ὄρθίου strmo navzdol. 2. (ki gre) naravnost, τὰ ὄρθια τὰ ἐς τὴν μεσόγαιαν φέροντα ravna črta v sredino dežele. 3. o glasu: visok, tenek, glasen, čist νόμος, κηρύγματα, κωκύματα. – adv. ὄρθια glasno ἤυσε. 4. v vojaškem govoru; ὄρθιοι λόχοι podolgaste napadalne stotnije, v katerih sta stala 2 moža drug poleg drugega in 50 mož drug za drugim ali 4 možje drug poleg drugega in 25 mož drug za drugim, προσβάλλω ὀρθίοις λόχοις napadem s podolgastimi stotnijami, λόχους ὀρθίους ποιῶ, ἄγω(oppos. φάλαγξ bojni red s širokim čelom).

ὁρίζω, ion. οὐρίζω (ὅρος) [fut. ὁριῶ, aor. ὥρισα, pass. pf. ὥρισμαι, aor. ὡρίσθην] I. act. in pass. 1. trans. a) postavim mejnike, določim mejo, τὴν χώρην ἐπὶ τοῖσδε pod temi pogoji; (od)ločim, (od)delim, omejujem τὴν γῆν, τὴν ἀρχήν, οὗ ὡρίζετο ἡ ἀρχή kjer je bila meja njegove dežele; obmejim (s koli), ogradim τέμενος, βωμούς; Νεῖλος οὐρίζει τὴν Ἀσίην τῆς Λιβύης loči Azijo od Libije; b) sploh: ločim, delim, prerežem, διδύμους πόντου πέτρας jadram (peljem se) skozi; c) določim τὸ πολὺ καὶ τὸ ὀλίγον, naklonim σωτηρίαν τινί, dam νόμον ἐν ἀνθρώποισι; z zav. stavkom: ὁρίσατέ μοι μέχρι πόσων ἐτῶν δεῖ določite; pass. μέχρι τοῦδε ὡρίσθω ὑμῶν ἡ βραδύτης (samo) tako daleč naj sega vaša počasnost; d) določim pojem, opredelim ὁ εὐσεβὴς ὀρθῶς ἂν ὡρισμένος εἴη. 2. intr. mejim na kaj, držim se česa πρός τι. II. med. 1. postavljam si kaj kot mejo στήλας, določim (si) mejo, ogradim si ὅρον, dam si obmejiti; določim, posvetim komu kaj βωμοὺς τέλη τ' ἔγκαρπα Διΐ, z inf. ἱερὸν ἔχειν izgovorim si, zahtevam zase svetišče. 2. a) izjavim, trdim αὐτὸν πολεμεῖν, označujem, smatram za τὴν εἰρήνην ταύτην, proglašam koga za kaj εὐεργέτας ἀγαθοὺς ἄνδρας; b) določim pojem, opredelim δικαίους τοὺς εἰδότας, določim kaj s čim, opišem τὸ καλόν ἡδονῇ τε καὶ ἀγαθῷ.

ὅριον, τό (ὅρος) 1. meja; pl. okraj, pokrajina, ozemlje. 2. ladjišče, zavetišče za ladje (pl.).

ὁρμή, ἡ [Et. iz kor. ser, teči] 1. a) napad, naskok, naval, pritisk, udarec, sila, moč, ἐς ὁρμὴν ἔγκεος ἐλθεῖν približati se za lučaj kopja; b) odhod, pohod, podjetje, začetek, vojna. 2. nagon, trud, prizadeva, naklep, namera, želja, hrepenenje, strast, marljivost, καθ' ὁρμήν vneto, marljivo, μιᾷ ὁρμῇ in ἀπὸ μιᾶς ὁρμῆς v enem navalu, istočasno, obenem, enodušno, z isto gorečnostjo.

ὀρχηδόν adv. (ὄρχος) po vrsti, mož za možem, vsi brez izjeme (lat. viritim).

ὀρχηστικός 3 (ὀρχηστής) plesen, za ples pripraven, pantomimičen.

ὅσιος 3 in 2 [Et. part. praes. od es-, biti, gl. ἐτεός, ἐτάζω] 1. po božjem ali naravnem pravu zapovedan (določen, dovoljen), lat. fas; ὅσιόν ἐστιν sme se, dovoljeno je, οὐχ ὅσιόν ἐστιν greh je. 2. po naravi (sam po sebi) svet (opp. ἱερός posvečen), pobožen, bogaboječ, veren, vesten, nraven, οὐχ ὅσιος grešen, brezbožen, κεῖρες ὅσιαι očiščene (čiste) roke NT –. adv. ὁσίως po božjem pravu dovoljeno, sveto, pošteno, ὁσίως ἔχει τινί dovoljeno je po božjem pravu, svet običaj je za koga.

ὅσος 3 [Et. iz ὁτjο-ς, kor. jo-, gl. ὅς] ep. poet. tudi ὅσσος, ὅσσος τε, ep. ὁσσάτιος, korel. k τόσος, τοσοῦτος; tako velik (dolg, daleč, tolik), kakor; kolikršen: 1. τοσοῦτος, ὅσος = lat. tantus … quantus tolikšen kakor, τοσοῦτοί ἐσμεν, ὅσοι νῦν συνεληλύθατε toliko nas je, kolikor se vas je sedaj sešlo; pl. vsi, ki; vse, kar; ὅσοι μὲν … οἳ δέ vsi ki … ti pa; ὅσος τις kolikršen pač, ὅσοί τινές εἰσιν kolikor jih je, v kolikršnem številu pač, ὅση μὴ ἱερὰ (χώρα) kolikor je neposvečene zemlje. – pri sup. kar: ὅσας πλείστας (ἐδύνατο) kar največ; tudi brez δύνασθαι; ἀμήχανος ὅσος neizmerno (čudo) velik, θαυμαστὸς ὅσος (mirum quantum) čudovito velik; ἄφθονοι ὅσοι v obilici. 2. v zavisnem vprašanju: ὁρᾷς, ὅση ἡ θεῶν ἰσχύς ἐστιν. 3. v vzkliku: εἰς ὅσον κλύδωνα συμφορᾶς ἐλήλυθεν v kako veliko nesrečo je zabredel! 4. brez glagola: ὅσαι ἡμέραι vsak dan, ὅσα ἔτη (ἐστίν) kolikor je let, vsako leto. 5. z inf. (za τοσοῦτος) = ὥστε: τὸ θεῖον τοσαύτην ἔχει τὴν σοφίαν, ὅσην πάντα εἰδέναι. Ἐλείπετο τῆς νυκτός, ὅσον σκοταίους διελθεῖν. 6. adverb. a) ὅσῳ (za)kolikor, čim; ὅσῳ … τοσούτῳ kolikor … toliko = tanto … quanto (s kompar. in brez kompar.), ἐν ὅσῳ medtemko, dokler, ἐφ' ὅσον v kolikor, pri komp.: čim; καθ' ὅσον μή razen da; b) ὅσ(σ)ον, ὅσατε, ὅσσον τε kolikor, kolikor daleč, tako silno, kakor, v kolikor, ὅσον τάχιστα (τάχος) kar najhitreje, čimprej, ὅσον οὔπω, οὐδέπω skoraj že, kmalu, μικρὸν ὅσον ὅσον le še nekaj malega (malo časa) NT, ὅσα δή kolikorkoli, karkoli, ὅσον μόνον samo, le (tako daleč, kakor), ὅσον οὐ skoraj, malodane, ὅσα πρὸς τοὺς θεούς kar se tiče bogov, ὅσον ἐπ' αὐτῷ kolikor je to od njega odvisno (v njegovi moči), ὅσον ἐδέεο dokler si prosil; c) pred števniki in določili mere: (ὅσα γε, ὅσαπερ) nekako, približno, okoli; d) pri komp. za kolikor, ὅσον τε toliko da, dosti, da, kolikor.

ὅσοσ-περ, ὅση-περ, ὅσον-περ kolikor pač (ravno), kolikršen pač; pl. vsi, ki ravno, kolikor (njih) pač; za τοσοῦτος in πᾶς = ki. – adv. 1. ὅσονπερ kolikor (ravno), ὅσονπερ τρία στάδια blizu, okoli, ὅσαπερ ravnotako (toliko) kakor. 2. ὅσῳπερ za kolikor ravno, v kolikor pač; za τοσοῦτῳ ali pri komp.: čim.

οὐδ-είς, οὐδε-μία, οὐδ-έν, gen. οὐδενός, οὐδεμιᾶς 1. niti eden, nihče, nobeden, nič, ἤ τις ἢ οὐδείς komaj ta ali oni, zelo malo (njih), οὐδεὶς ὅστις nikdo, οὐδεὶς ὅστις οὐ vsakdo, vsi, οὐδὲν ὅτι οὐκ vse. 2. malovreden, brez vrednosti οὐδένες ἐόντες ἐν οὐδαμοῖσι ἐοῦσι, οὐδὲν λέγω nimam prav, govorim nespametno (neumnosti, nezmisel), οὐδέν εἰμι po meni je, sem uničen, sem nič(la), sem brez veljave (vrednosti), sem nizkega rodu, ὅτῳ ταῦτα παρ' οὐδέν ἐστι kdor se za to ne meni, ἄγω τὸ πρᾶγμα ὡς παρ' οὐδέν smatram stvar za malo važno, δι' οὐδενὸς ποιοῦμαι, τίθεμαι nič ne cenim (veljam), ἐν οὐδενὸς μέρει εἰμί, παρ' οὐδὲν ἄγω, τίθεμαι, εἰμί nič ne veljam, sem brez veljave. 3. adv. οὐδέν v nobenem oziru, nikakor ne, prav nič ἔτισε; sploh ne; οὐδέν τι nikakor ne, οὐδὲν μᾶλλον nič bolj, vkljub temu, pri vsem tem, vendar, οὐδὲν ἧσσον (ἔλαττον) nič manj, ravno tako, tem bolj.

οὐρά, ἡ, ion. οὐρή [Et. iz ὀρσϝα, sor. ὄρρος iz orso-s, nem. Arsch (stvn. ars)] 1. rep. 2. pren. zadnja straža, zadnja četa, ὁ κατ' οὐράν vojak zadnje čete, κατ' οὐράν τινος za kom, za hrbtom.

οὔ-τοι adv. (za)res ne, vendar ne, pač ne.

ὀφλισκάνω [fut. ὀφλήσω, aor. ὤφλησα, pf. ὤφληκα; aor. 2 ὦφλον, cj. ὄφλω, inf. ὀφλεῖν (ὄφλειν), pt. ὀφλών (ὄφλων)] 1. sem kriv, zakrivim kaj, pregrešim se, zaslužim (denarno) kazen, zapadem kazni, obsodijo me zaradi česa, θανάτου δίκην na smrt, zapadem smrti, χιλίας δραχμάς obsodijo me na 1000 drahem, naložijo mi kazen 1000 drahem; τῆς φυλακῆς ὦφλεν εἴκοσι μνᾶς zaradi slabe straže je bil obsojen na 20 min. 2. pren. μωρίαν, κακίαν, δειλίαν nakopljem si očitanje, da sem neumen (hudoben, bojazljiv), pridem v slab glas, smatram se za τινί, παρά τινι, πρός τινος, γέλωτα osmešim se, izpostavim se zasmehu.

ὀψωνέω (ὠνέομαι) kupujem kaj h kruhu (n. pr. meso itd.), πολλοῦ mnogo potrošim za meso.

πάγιος 3 (πήγνυμι) trden, čvrst, trpežen. – adv. -ίως za trdno, za gotovo λέγω.

πάγ-κοινος 2 poet. 1. vsem skupen, κόλπος gostoljuben. 2. kar velja za vsakega, τὸ πάγκοινον splošno veljaven izrek, znana resnica.

πάγ-χρηστος 2 za vse poraben ali dober.