-
ἐπίκλυσις, εως, ἡ povodenj, poplava.
-
ἐπι-κλύω ep. [aor. ep. ἐπέκλυεν] čujem, slišim, poslušam τί, τινός.
-
ἐπι-κλώθω ep. 1. act. predem za koga kaj (o sojenicah), dodelim, določim, odmerim, dam. 2. med. prisodim, naklonim.
-
ἐπ-ικνέομαι ion. = ἐφ-ικνέομαι.
-
ἐπι-κοινόομαι med. razodenem se komu, posvetujem se s kom o čem τινὶ περί τινος.
-
ἐπί-κοινος 2 ion., ep. ἐπί-ξυνος 2 skupen, vkupen; adv. ἐπίκοινα skupno.
-
ἐπι-κοινωνέω imam kaj s kom skupno ἀλλήλαις.
-
ἐπι-κομπέω baham se, hvalim se, ustim se s čim τί.
-
ἐπι-κόπτω pobijem, (u)morim βοῦν.
-
ἐπι-κοσμέω povrhu krasim, slavim, hvalim, odlikujem τινά τινι.
-
ἐπι-κουρέω (ἐπί-κουρος) stojim ob strani, koristim, pomagam τινί, branim, χειμῶνά τινι branim proti mrazu, νόσοις ozdravim.
-
ἐπικούρημα, ατος, τό pomoč, obrana, pomožno sredstvo, τινί τινος za koga proti čemu.
-
ἐπικουρία, ἡ, ion. -ίη pomoč, podpora; pl. pomožne čete.
-
ἐπικουρικός 3 pomožen, τὸ ἐπικουρικόν pomožna vojska.
-
ἐπί-κουρος, ὁ [Et. na pomoč hiteč, kor. qer-s- "teči, leteti"; -κουρος iz κορσος, lat. curro iz curso, cursus, nem. Roß (stvn. hros)] 1. pomočnik (-ica), rešitelj, zaveznik, θανάτων maščevalec, osvetnik; pl. pomožne čete, zavezniške čete, ἐπίκουρον καλέω na pomoč pozovem. 2. adi. pomožen, braneč, νῆες pomožne ladje.
-
ἐπι-κουφίζω 1. olajšam, zlajšam τοὺς πόνους τινί. 2. vzdignem, izpodbujam.
-
ἐπι-κραιαίνω [ep. z imper. aor. ἐπικρήηνον] ἐπικραίνω [aor. ἐπέκρανα] izpolnjujem, izvršujem, uslišim τί, τινί τι.
-
ἐπί-κρᾱνον, τό (κάρα) 1. vse, kar je na glavi, ruta, pajčolan. 2. stebrova glava, nadstropje.
-
ἐπικράτεια, ἡ (ἐπι-κρατής) 1. premoč, vrhovna oblast, (nad)vlada. 2. ozemlje, okraj, okoliš.
-
ἐπι-κρατέω 1. dobim premoč nad kom, sem močnejši ναυτικῷ, pre-, zmagujem, obvladam, nadvladam, τινός koga, μάχῃ dobim bitko, prekašam, τινός koga. 2. polastim se πραγμάτων, pridobim si τροφῆς, osvojim si, pokorim; z inf. doženem, učinim, da. 3. imam v svoji oblasti, gospodujem, zapovedujem, vladam τινός, νήεσσιν, νήσοισιν na otokih.