Franja

ὁλκός, ὁ (ἕλκω) 1. jermen, uzda, vrv. 2. a) brazda, tir za ladjo; b) ladjedelnica; c) valjar, vzdigalo, stroj, s katerim so dvigali ladje iz vode na suho.

ὁμηρεία, ἡ poroštvo, εἰς ὁμηρείαν kot (za) poroštvo.

ὅμηρον, τό ὅμηρος 2 [Et. ὁμοῦ + kor. ἀρ, gl. ἀραρίσκω] zvezan, združen; subst. ὁ zastava, poroštvo (za ohranitev sloge); talnik, porok.

ὄμνῡμι, ὀμνύω [fut. ὀμοῦμαι, aor. ὤμοσα, pf. ὀμώμοκα, plpf. ὠμωμόκειν, pass. pf. ὀμώμοσμαι, aor. ὠμό(σ)θην, fut. ὀμοσθήσομαι; ep. pr. imp. 2 sg. ὄμνυθι, aor. ὤμοσσα, ὄμοσ(σ)α] 1. a) prisegam, trdim ali obetam kaj pod prisego, ὅρκον βουλευτικόν zaprisežejo me, ἐπίορκον krivo prisegam; b) kličem koga s prisego za pričo, prisegam pri kom θεούς, NT κατά τινος, ἔν τινι. 2. rotim se, prisegam na kaj, potrjujem kaj s prisego σπονδάς.

ὁμο-γνώμων 2 (γνῶναι) enako misleč, složen; subst. ὁ somišljenik, ποιῶ τινα ὁμογνώμονα pridobim koga za svoje mnenje; adv. ὁμογνωμόνως soglasno.

ὁμοῖος 3, at. ὅμοιος, ep. ὁμοίιος (ὁμός) 1. podoben, sličen, enak, istovrsten, ὅμοιοι ἦσαν θαυμάζειν zdelo se je, da se čudijo a) (ta)isti = ὁ αὐτός, enak po močeh, kos, ἓν καὶ ὅμοιον eno in isto, enovrstno; b) istega mišljenja; c) ὁμοῖον ἡμῖν ἔσται nam bo vseeno; o tleh: raven. 2. skupen, občen, za vse enak, splošen, enakomeren. 3. primeren, ugoden. 4. subst. a) οἱ ὅμοιοι ljudje enakega stanu, v Sparti: meščani, ki so imeli vse državljanske pravice; b) ἡ ὁμοία (sc. χάρις); τὴν ὁμοίην (τὰ ὁμοῖα) δίδωμι, ἀνταποδίδωμι povrnem enako z enakim, dam milo za drago, τὴν ὁμοίην φέρεσθαι ζητέω παρά τινος želim, da mi kdo izkaže enako uslugo, μετέχω τῆς ἴσης καὶ ὁμοίης imam iste pravice in zakone; c) τὸ ὅμοιον prilika, prispodoba, primera, enakost, πάνυ ὅμοιον dobra primera; τῶν ὁμοίων ἡμῖν ἀξιοῦσθε vi uživate iste časti kakor mi. 5. adverb. izrazi: a) ἐκ τοῦ ὁμοίου enako, na isti način, zopet; b) ἐν τῷ ὁμοίῳ na istem mestu, istotako, ravnotako kakor, ἐν τῷ ὁμοίῳ ποιοῦμαι smatram enakovrednim, enako čislam, ravnam v čem enako. 6. adverb. ὅμοιον, ὁμοῖα, ὁμοίως slično, enako, na enak način, enakomerno, ravnotako kakor, brez razločka, brez izjeme.

ὁμοκλάω ep. ὁμοκλέω ep. poet. [brez augm.; impf. ὁμόκλεον, 3 sg. ὁμόκλα, aor. ὁμόκλησα, iterat. ὁμοκλήσασκε] glasno kričim; kličem, za-, pokličem; pretim in psujem, grajam, oštevam, zmerjam; opominjam, vzpodbujam, zapovedujem.

ὀνησί-πολις, εως, ὁ, ἡ poet. koristen za državo.

ὀνίνημι [inf. ὀνινάναι, za impf. se rabi ὠφέλουν, fut. ὀνήσω, aor. ὤνησα, ep. ὄνησα; med. ὀνίναμαι, impf. ὠνινάμην, fut. ὀνήσομαι, aor. ὠνήμην, ὤνησο itd., ep. poet. ὀνήμην, opt. ὀναίμην, 3 pl. ὀνοίατο, imper. ὄνησο, inf. ὄνασθαι, pt. ὀνήμενος, aor. pass. ὠνήθην, inf. ὀνηθῆναι] 1. act. koristim, pomagam, podpiram, pospešujem, razveseljujem, storim kaj komu na ljubo τινά τι, s pt., inf., τινί s čim. 2. med. pass. imam korist (dobiček, užitek, pomoč), dobro mi je, radujem se, uživam τινός in τί; ὀνήσεσθε ἀκούοντες koristilo vam bode, ako poslušate, ὄναιο Bog te blagoslovi, bodi srečen, μὴ ὀναίμην proklet naj bom; pt. ὀνήμενος srečen, blagoslovljen.

ὀνομάζω, ion. οὐνομάζω [fut. ὀνομάσω itd.] ὀνομαίνω, ion. οὐνομαίνω [fut. οὐνομανέω, aor. ὠνόμηνα, ep. ὀνόμηνα] 1. act. in pass. a) imenujem, (po)kličem (z imenom), δῶρα naštevam, (iz)govorim μηδ' ὀνομήνῃς, priznavam, govorim μάλα σεμνῶς, obetam ὄρχους δώσειν; b) dajem ime, nazivam, imenujem koga za kaj τινὰ θεράποντα. 2. pass. imenujem se, zovem se, pišem se, ἔκ τινος po kom NT, ἀπὸ τούτου μὲν τοῦτο οὐνομάζεται odtod izvira pregovor. 3. med. παῖδα μ' ὠνομάζετο imenoval me je svojega sina.

ὄον, τό (o)skóruš (sad, ki so ga Grki razrezali in za poobedek jedli).

ὀπάζω ep. (ὀπαδός) [fut. ὀπάσω, ep. ὀπάσσω, aor. ὤπασα, ep. ὄπασσα] 1. act. a) dajem koga komu za spremljevalca τινά τινι, pridružujem koga komu; podeljujem, dajem, darujem komu kaj κῦδος, κτήματα, πολλά; b) sledim, zasledujem, nadlegujem, stiskam, tarem γήρας, τινά; abs. napadam, drevim nad koga, prihrumim. 2. pass. naraščam χειμάρρους. 3. med. jemljem si koga za spremljevalca.

ὀπαῖον, τό odprtina (luknja) na strehi (za dimnik), dimnik.

ὀπίζομαι d. m. (ὄπις) ep. oziram se, upoštevam, menim se za kaj, uvažujem, bojim se, spoštujem, častim τινά, τί.

ὀπ-ῑπ-εύω (gl. ὀπωπή) ep. oziram se (gledam) po kom, skrbno kaj opazujem γεφύρας, zalezujem, prežim na, zijam za kom γυναῖκας.

ὄπι-σθε(ν), ep. tudi ὄπι-θε(ν) [Et. lat. ob, op (iz opi), n. pr. op-erio, sor. ἐπί] I. adv. 1. kraj.: zadaj za, vzad, od zad(aj), za hrbtom, οἱ ὄπιθεν λόγοι sledeče (naslednje) knjige, καταλείπω ostavljam, zapuščam, μένω zaostajam, ποιοῦμαι ποταμόν ὄπισθεν postavim čete tako, da imajo reko za hrbtom = krijem (četam) hrbet z reko; pren. ἔθνη ὄπισθεν ποιοῦμαι podvržem si; τοὺς ὄπισθεν εἰς τὸ πρόσθεν ἄγω dam zadaj stoječim (= premaganim) prvo mesto; ὄπισθεν γίγνομαι pridem za hrbet, οἱ ὄπισθεν kar je zadaj, zadnji deli, ἐκ τοῦ ὄπισθεν od zadaj, za hrbtom. 2. čas. pozneje, potem, vbodoče. II. praep. z gen.: za τῆς θύρης, δίφρου ὄπισθεν; pren. οὕτω χρὴ διὰ στέρνων ἔχειν γνώμης πατρώας πάντ' ὄπισθεν ἑστάναι treba je misliti v srcu, da je vse za očetovo voljo = da je treba očetovo voljo bolj spoštovati nego vse drugo.

ὀπισθό-πους, ποδος, ὁ, ἡ poet. ki gre za petami, služabnik.

ὀπίσω adv., ep. ὀπίσσω [Et. iz ὀπιτjω, gl. ὄπιθεν] 1. kraj.: nazaj, zadaj, odzadaj, οἱ ὀπίσω λόγοι sledeče (naslednje) knjige, τὸ ὀπίσω, εἰς τοὐπίσω nazaj; kot praep. z gen.: za NT. 2. čas.: pozneje, vbodoče, πρόσσω καὶ ὀπίσω λεύσσω, ὁράω gledam naprej in nazaj (kot znamenje preudarjanja). 3. ion. poet. iznova, zopet λύω.

ὁπλῑτ-αγωγός 2 (ἄγω) hoplite vozeč, ναῦς prevozna ladja za hoplite.

ὁπλῑτεύω služim za hoplita, sem hoplit.