Franja

θεάομαι d. m. (θέα) [fut. θεᾱ́σομαι, aor. ἐθεασάμην, pass. ἐθεάθην, pf. τεθέαμαι, adi. verb. θεατέος, -έον; ion. θηέομαι, praes. opt. 2 sg. θηοῖο, pl. θηεύμενος, impf. 3 sg. ἐθηεῖτο, 3 pl. (ἐ) θηεῦντο, aor. θηησάμην, opt. 3 sg. θηήσαιτο, 3 pl. θησαίατο] 1. gledam, vidim, ogledujem, opazujem, zagledam, zapazim, občudujem, čudim se; πόλιν, στράτευμα pregledujem; πόλεμον ogledam si vojno, udeležim se vojne; οἱ θεώμενοι gledalci, θηεύμενός εἰμι πλήρης nagledal sem se. 2. premišljam, uvidim, spoznam τὸ ἀληθές.

θέᾱτρον, τό, ion. θέητρον (θεάομαι) 1. gledališče, pozorišče NT. 2. gledalci, občinstvo. 3. NT = θέαμα prizor, pogled, θέατρον γίγνομαί τινι zgleduje se kdo nad menoj NT.

θειλό-πεδον, τό ep. prisoje (prisojno mesto v vinogradu, prikladno za sušenje grozdja), sušišče.

θεῖον, τό, ep. θέειον in θήιον žveplo NT.

θεῖος² 3 [comp. θειότερος] 1. božji, božanski, od boga poslan (izvirajoč) γένος, ὀμφή, νόσος, μανία, nadnaraven. 2. bogu posvečen, svet ἀγών, χορός. 3. bogu podoben, blag, odličen, vzvišen, čudovit, popoln. – subst. τὸ θεῖον božanstvo, božja volja (ukrep), previdnost, dogodek po božji previdnosti; τὰ θεῖα božje skrivnosti, strah božji; božji izrek, božja služba, vera. – adv. θείως božje, po božji previdnosti (odredbi).

θέλημα, ατος, τό, θέλησις, εως, ἡ (θέλω) volja, želja, zapoved.

θελκτήριος 2 (θέλγω) poet. čaroben, mamljiv λόγοι; subst. τὸ θελκτήριον 1. čar, čarovno sredstvo, mamilo, bajilo. 2. radost, poživilo, veselje, zabavna pesem, θεῶν za bogove; νεκροῖς spravni (pitni) dar za mrtve. 3. pomirjevalno sredstvo ἄγαλμα θεῶν θελκτήριον.

θέλκτρον, τό poet. = θελκτήριον.

θεμέλιος, ὁ θεμέλιον, ep. θεμείλιον, τό [Et. iz τίθημι (iz novogršk. slov.-hrv. temelj)] temelj, θεμείλιον τίθημι položim temelj, λίθος ogelni, temeljni kamen, temeljni nauki (Kristusovi), τοῦ θεοῦ trdna tla božja NT.

θέναρ, αρος, τό ep. dlan.

θεοπροπία, ἡ, ion. -ίη in θεοπρόπιον, τό ep. božja volja, božji ukaz, prorokba, prorokovanje, ἐκ θεοπροπίου vsled prorokovanja.

θεραπεία, ἡ, ion. -ηΐη in θεράπευμα, ατος, τό (θεραπεύω) 1. služba, postrežba, postrežljivost (Tuk. 3, 11), uslužnost, češčenje θεῶν, spoštovanje προγόνων; skrb za kaj, oskrbovanje, zdravljenje καμνόντων; negovanje (telesa), lepotičenje, lišpanje, πάσῃ θεραπείᾳ θεραπεύω, ἐν πολλῇ θεραπείᾳ ἔχω τινά zelo prijazno (obzirno) postopam s kom. 2. konkr. = θεράποντες NT družina, služabništvo, spremstvo ἱππική.

θέρος, ους, τό [kor. gwher (gl. θερμός) slov. gor-eti, gre-ti (iz gwhrē-), žerja-vica, po-žar, žareti itd. – gen. εος, ους] 1. gorkota, vročina, poletje. 2. (zrela) setev, žetev, letina.

θεσμοθετεῖον, τό zbirališče in stanovanje tezmotetov.

θέσπισμα, ατος, τό (θεσπίζω) ion. poet. božji izrek, prorokovanje.

θέσ-φατος 2 (θεός, φημί) ep. poet. 1. od boga povedan, prorokovan, od bogov določen ali prirojen, τὸ θέσφατον božji izrek, prorokba, prorokovanje. 2. od boga prihajajoč, božji, božanski ἀήρ.

θεώρημα, ατος, τό 1. kar se gleda, prizor. 2. predmet opazovanja, izrek, resnica.

θήιον, τό ion. ep. = θεῖον žveplo.

θῆ-λυς, εια, υ, ion. θήλεα (gl. θάομαι² ) 1. krepilen, hladilen, moker ἐέρση. 2. ženski, φόνος umor žensk; ἀϋτή ženski glas; ženskega spola, slaboten, mehkužen, nežen, slab; ἡ θήλεια ἵππος kobila; subst. ἡ θήλεια ženska, samka, samica; τὸ θῆλυ ženski spol, ženska NT; comp. θηλύτεραι (θεαί) nežnejše, slabotnejše (boginje).

θήρᾱμα, ατος, τό (θηράω) plen, divjačina.