Franja

Μηλίς, ίδος, ἡ (γῆ, χώρα) pokrajina v južni Tesaliji; Μηλιεῖς, έων, οἱ prebivalci; Μηλὶς λίμνη malijski zaliv; Μηλιάδες νύμφαι gorske in rečne vile Malijcev.

μήν¹ [Et. dor. μᾱ́ν, Hom. μέν, sor. μά] trdilna členica, ki se vedno zapostavlja: 1. zares, gotovo, pač, resnično, vendar, pak, vsekakor. 2. pogosto v zvezi z drugimi členicami: ἦ μήν da, zares, prav gotovo, ἄγε μήν nu, torej, ἄγε μήν πείρησαι, poskusi vendar, οὐ μήν zares (gotovo) ne; τί μήν kaj, zakaj neki, zakaj ne, πῶς μήν kako neki, οὐ μήν ἀλλά pri vsem tem pa, pa vendar, vendar le, vendar, ἀλλὰ μήν γε toda v resnici, da, zares, vsekakor pa, pa vendar, itak, καὶ μήν in vendar, in zares; često ugovarja ali samo nadaljuje začeto misel: dalje, celo.

μή-τε in ne, μήτε … μήτε niti … niti, μήτε … τέ ne … pač pa.

Μιθρα-δάτης, ου, ὁ satrap v Likaoniji in Kapadokiji.

Μίμας, αντος, ὁ gora v Joniji med Smirno in Kolofonom.

Μίνως, ωος, ω ὁ [acc. Μίνωα, ω, ων] Zevsov in Evropin sin, kralj in zakonodajalec na Kreti.

μῖξαι, μίξω in sl. gl. μείγνυμι.

μίσθιος 3 in 2 (μισθός) najet, kupljen; subst. ὁ najemnik NT.

μίτρα, ἡ, ep. ion. μίτρη [Et. azijsk. izv.] 1. pas, opasica, preveza (iz mehke kovine in podložena z mehkim blagom). 2. ion. poet. povezača, šapelj, mitra.

μνημονεύω (μνήμων) [fut. pass. μνημονεύσομαι in μνημονευθήσομαι] 1. spominjam se, pomnim, mislim na kaj τί, τινός. 2. sporočam, spomnim na kaj, omenjam, pripovedujem τινός, τί, περί τινος, ὅτι, οἱ μνημονευόμενοι ἄνθρωποι ljudje, ki se omenjajo, katerih spomin živi v zgodovini.

μουναρχέω in sl. gl. μοναρχέω itd.

Μοῦσα, ἡ [Et. iz podaljš. kor. men: men-dh, gl. μανθάνω] 1. muza, modrica; pl. Muze, Zevsove hčerke, boginje petja, glasbe in znanosti. 2. petje, pesem, napev, glasba, godba, pesništvo, umetnost, izobrazba.

Μουσαῖος, ὁ bajni pesnik slavospevov na bogove, prorok in svečenik iz Atike.

μουσικός 3 (Μοῦσα) 1. kar se tiče Modric ali njih umetnosti, muzičen, lepoglasen, glasben, umetniško in znanstveno izobražen, ὁ μουσικός godec, glasbenik. 2. spreten, primeren, skladen; ἡ μουσική (sc. τέχνη) vsaka dušna izobrazba, umetnost.

μυέω (μύω) 1. posvečujem, uvajam v svete skrivnosti, razodevam komu svete skrivnosti, τὰ ἐρωτικά uvajam v, razodevam skrivnosti ljubezni; ὁ μεμυημένος poučen v svetih skrivnostih (v misterijih). 2. NT podučujem; ἐν παντὶ καὶ ἐν πᾶσι μεμύημαι vajen sem sleherne in vsake stvari.

μῡθέομαι med. (μῦθος) ep. poet. [pr. 2 sg. ep. μυθέαι in μυθεῖαι, impf. iter. μυθέσκοντο] 1. intr. govorim, pravim, προτὶ ὅν μυθήσατο θυμόν je rekel sam pri sebi. 2. trans. a) izrečem, sporočam, pripovedujem, imenujem πόλιν πολύχρυσον, μῦθον govorim; naštevam, omenjam τί; b) premišljam, preudarjam ἕκαστα.

μῡθολογεύω ep. μῡθολογέω (μῦθος, λέγω) pripovedujem, obširno govorim o čem περί τινος, izmišljam si in pravim basni.

μῶρος, μωρός 3 in 2 1. nespameten, neumen, bedast. 2. neslan, neokusen. 3. brezbožen.

Ναϊάς, άδος, ἡ vila potokov in rek.

νᾱ́ϊος 3 in 2 (ναῦς) poet. ki spada k ladji, ladijski, ladjin, νάιον ὄχημα = ναῦς, τέχνη ναΐα brodarstvo; ep. νήιον, τό (sc. δόρυ) les za ladjo, ladijno bruno.