-
ἐκποδών adv. = ἐκ ποδῶν izpod nog, s pota, ἐκποδὼν ποιοῦμαι spravim s pota (v kraj), odstranim, ugonobim, ubijem, ἐκποδών εἰμι oddaljen sem, ne oviram, ἐκποδὼν γίγνομαι grem izpod nog.
-
ἐκ-πολεμέω, -όω 1. začnem vojsko odkod; zapletem v vojsko, naščuvam k vojski, razprem τινά τινι ali πρός τινα. 2. pass. razprem se, postanem sovražnik.
-
ἐκ-πονέω 1. (umetno) izdelujem, napravljam, izvršujem, pripravljam, πέπλοισιν krasim. 2. obdelujem γῆν. 3. pridelujem (tudi med.), prebavljam (tudi med.). 4. urim, vežbam telo, marljivo se bavim s čim, trudim se za kaj, βίον prerijem se s trudom skozi življenje; πρὸς μάθησιν trudim se za napredek v znanostih.
-
ἐκ-πρᾱ́σσω, at. -ττω, ion. -πρήσσω 1. act. a) poet. do-, izvršim, učinim, s ὡς, ὥστε z inf., τὸ καλλίνικον ἐς γόον izpremenim veselo petje v jok; b) izterjam χρήματά τινα; c) uničim, morim, ubijem, φόνον maščujem. 2. med. izterjavam za se (pomirjam), φόνον πρός τινος maščujem nad kom umor.
-
ἐκροή, ἡ ἔκ-ρους (-ροος) ου, ὁ ion. iztok, izliv, ustje, ἔχω ἔκρουν ἐς θάλασσαν izlivam se v morje.
-
ἐκ-τάσσω, at. -ττω 1. act. vun peljem in uredim, postavim vojsko v bojni red. 2. med. postavim se v bojni red.
-
ἐκ-τείνω [pf. pass. ἐκτέταμαι], poet. ἐκ-τανύω [aor. ἐξετάνυσα, ep. σσ, pass. ἐξετανύσθην] 1. raz-, iztegujem, zleknem, razpenjam, razprostiram, napenjam, πᾶσαν προθυμίαν trudim se na vso moč: περιπάτους podaljšujem, λόγον obširno govorim o čem, ἵππον izpodbadam, στρατόν razprostrem, potegnem v širino; pass. ἐκτέταμαι sem napet, raztegnjen, φοβερὰν φρένα s strahom pričakujem, χρόνος ἐκτέταται čas je potekel, φάλαγξ razprostira se, razširja se,. 2. mečem ob tla, pobijam, podiram na tla, (u)morim; pass. a) stegnem se, zleknem se, zvalim se na tla, ἐκταθείς zleknjen; b) umrjem.
-
ἐκ-τραχηλίζω mečem (s konja) črez vrat (glavo), strmoglavim, prekucnem; pass. strmoglavim se (v nesrečo), padem (v nesrečo).
-
ἐκ-τρέπω, ion. ἐκ-τράπω 1. act. a) odvračam, podim (sc. ἐκ τῆς ὁδοῦ), obračam, bežim pred kom τινί; ἀσπίδας θύρσοις bežim s ščiti pred tirzi; b) zadržujem, oviram τινά; c) ὕδωρ odvajam, πρός τι kam. 2. pass. z aor. med. a) obračam se od česa (NT εἴς τι k čemu), krenem v stran, ὁδόν udarim po drugem potu, izognem se komu, ogibljem se česa (τί NT), grem komu s pota τινά, zaidem τὸ χωλόν NT; b) izpreminjam se, τῶν λόγων sem drugih misli, tajim, govorim drugače nego poprej.
-
ἐκ-τρέχω [aor. ἐξέδραμον, pf. ἐκδεδράμηκα, tudi v tmezi] vun tečem, planem iz mesta ali v deželo sovražnikov; vderem, napadem, θυμὸς ἐκδραμών jeza, ki prekorači meje, neizmerna jeza.
-
ἐκ-τυπόω upodobim, izobrazim, izrežem, κατὰ γραφήν upodobim v reliefu, vzboklo izdelam.
-
ἐκ-φέρω [gl. φέρω, fut. med. ἐξοίσομαι tudi s pas. pom.] I. act. 1. tr. a) vun nesem, iznašam τί τινος in ἔκ τινος; α.) pokopljem σῶμα, τινά; β.) πόλεμον πρός τινα začnem vojsko s kom; γ.) odnesem, ugrabim; pridobim (bojno nagrado); δ.) odnašam (iz morja na breg), odvedem, pripeljem do konca βάσις σ' εὖ ἐκφέρει; b) rodim, pri-, donašam καρπόν; pren. πρός τινα spravim med ljudi ἐπὶ γέλωτι; c) razglasim, objavim, oznanim χρηστήριον εἴς τινα, λόγον izrečem, ὄνομα izgovorim; d) zapeljem, zavedem s pravega pota. 2. intr. a) odhitim, stečem naprej, izletim (iz ograje); b) končam se, minem ἄροτος; c) zvršim se, izpolnim se, uresničim se ἐς ὀρθόν; d) ἀτραπός pelje iz česa. II. med. 1. iznašam svoje stvari, γνώμην izrekam svoje mnenje, ὅπλα zbiram se v orožju, zgrabim orožje. 2. = act. odnesem, (pri)dobim nagrado, κλέος stečem si. III. pass. a) prodiram, da(je)m se zapeljati, πρὸς ὀργήν jeza me premaga; b) zanese me, dospem (iz morja na suho).
-
ἐκ-χέω [gl. χέω; ep. aor. med. ἐκχεύατο, ἔκχῠτο, ἐξέχῠτο, pt. ἐκχύμενος, plpf. ἐξεκέχυντο, NT fut. ἐκχεῶ] 1. act. iz-, razlivam, prelivam (kri), pretakam (solze); zapravljam, razsipljem, uničim, preprečim σόφισμα. 2. med. izspem si, izsujem si ὀϊστούς. 3. pass. raz-, izlivam se, vrem, valim se, planem iz česa, τινὸς χολάδες ἔκχυντο (v tmezi) čreva so se mu izsula, ὄμβρος ploha se vlije, αἱ ὁμολογίαι ἐκκεχυμέναι εἰσίν so splavale po vodi, μελαθρόφιν visim s česa; NT zabredem v zmote τῇ πλάνῃ.
-
ἐλασσόω, at. -ττόω (ἐλάσσων) 1. act. zmanjšujem, v nič devam, ponižujem NT, oškodujem koga v čem, oslabim koga τινός, τινά τι. 2. pass. manjšam se, slabšam se, ponižujejo me, sem manj vreden, imam ali trpim škodo v čem τινί; zaostajam za kom v čem τινός τινι, οὐδὲν ἐπί τινι ničesar nisem izgubil s kom; slabši sem, premagajo me, udam se πολέμῳ.
-
ἐλάσσων 2, at. -ττων [comp. od ἐλαχύς = μικρός] manjši, slabši, neznatnejši, nižji, ἔλαττον ἔχω užugajo, premagajo me; pri števnikih: manj; περὶ ἐλάσσονος ποιοῦμαι manj cenim; ἔλασσον manj; ἔλαττόν ἐστι laže je; adv. ἔλασσον ἄπωθεν bliže, δι' ἐλάττονος v manjši razdalji, ἐλάττω manjkrat.
-
Ἐλάτεια, ἡ mesto 1. v Fokidi. 2. v Epiru.
-
ἐλαύνω, poet. ἐλάω [att. fut. ἐλῶ, ᾷς, aor. ἤλασα, pf. ἐλήλακα, pass. ἐλήλαμαι, aor. ἠλάθην, adi. verb. ἐλατέος – ep. praes. ἐλόω, inf. ἐλάαν, fut. ἐλάσσω, ἐλάω, aor. ἔλασ(σ)α, cj. 2 sg. ἐλάσῃσθα, iter. ἐλάσασκε, plpf. 3 pl. ἐληλάδατο (-λέδατο, -λέατο), ion. pf. ἐλήλασμαί, aor. pass. ἠλάσθην] I. trans. 1. gonim, ženem, poganjam, premikam ἵππους, ζεῦγος; vodim, peljem στρατόν, jašem ἵππον, vozim ἅρμα; ναῦν ladjam, jadram, ναῦς ἐλαυνομένη ladja, ki plove, οἱ ἐλαύνοντες veslači, κώπην veslam, ὁδόν hodim po poti. 2. a) odpeljem, odvedem βοῦς, μῆλα, λείαν; med. odpeljem zase τὶ ἔκ τινος; b) prepodim, iz-, preženem, odstranim τί τινος, τὶ ἔκ τινος iz česa, τινὰ γῆς, μίασμα χώρας; ἄγος izbrišem, poravnam (krivdo). 3. spravim v zadrego, stiskam, mučim, grdo ravnam s kom τινά τινι, ἄδην πολέμοιο, χεὶρ ὀδύνῃσι ὀξείῃς ἐλήλαται roko prešinjajo bolečine, λύπῃ ἐλαύνομαι žalost me prevzame, ὑπ' ἀνάγκης ἐλαύνομαι. 4. udarjam, sujem, ranim σκήπτρῳ τινά, κάρη τινὸς πρὸς γῆν treščim ob tla, πόντον ἐλάταις udarjam po morju z vesli, veslam, γαλήνην veslam po mirnem morju, τινὰ ξίφει, τινὰ ὦμον ranim koga na rami, δόρυ (ἔγχος) διὰ στήθεσφι porinem sulico skozi prsi, ὀιστός διὰ ζωστῆρος ἐλήλατο je prodrla skozi, οὐλήν vsekam rano, σταυρούς zabijem, τὰ πράγματα tiram državo v propast. 5. raztezam a) kujem ἀσπίδα, πτύχας; b) napravljam, gradim τάφρον, τεῖχος; c) pokosim ὄγμον; d) vzbujam, napravljam κολωόν. II. intr. 1. vozim se, jašem, korakam, potujem, veslam, plovem, jadram (dostaviti se mora namreč ἵππον, ἅρμα, ναῦν, στρατόν) ἀντίον grem nasproti, ἥκω ἐλαύνων prijašem, ἀνὰ κράτος v dir, skokoma. 2. πρόσω τινός napredujem v čem, ἐς πᾶσαν κακότητα pomikam se, grem do skrajne zlobe, ἐς τριβάς zavlačujem, odlašam, ἔξω τοῦ φρονεῖν sem blazen, ἐς κόρον ženem kaj do sita, do naveličanja.
-
ἐλάχιστος 3 (sup. k ἐλάττων) najmanjši, najslabši, najneznatnejši, najkrajši, περὶ ἐλαχίστου ποιοῦμαι zelo malo čislam (cenim), ὡς ἐλάχιστοι čim manj (njih), οἱ ἐλάχιστοι zelo malo (njih), δι' ἐλαχίστου v najkrajšem času. – adv. τὸ ἐλάχιστον, τὰ ἐλάχιστα, τοὐλάχιστον najmanj, εἰς ἐλάχιστα, ἐπ' ἐλάχιστον kolikor mogoče malo.
-
ἐλεγεῖον, τό zveza heksametra in pentametra, distih; napis ali pesem v distihih.
-
ἐλεγκτικός 3 (ἐλέγχω) ki spretno ovrže ali dokaže, spreten (vešč) v zavračanju ali dokazovanju, dialektičen.