-
ἐπ-ῆεν ep. gl. ἔπ-ειμι1.
-
ἐπ-ηετανός 2 ep. ki je za vedno, stalen, trpežen, neprestan, obilen. – adv. ἐπηετανόν neprestano, obilno.
-
ἐπ-ήιεν ep. gl. ἔπ-ειμι2.
-
ἐπ-ήιξα gl. ἐπ-αΐσσω.
-
ἐπ-ῆκαν ion. gl. ἐφ-ίημι.
-
ἐπήκοος 2 (ἐπ-ακούω) 1. ki vleče na uho, ki posluša, ki usliši, poslušalec. 2. τὸ ἐπήκοον kraj, s katerega se more slišati, slišaj, εἰς ἐπήκοον na slišaj.
-
ἐπηλυγάζομαι (ἐπῆλυξ) med. 1. (ob)senčim, skrijem svoje, τὸ σφέτερον svojo osebno korist. 2. skrivam se za koga τινά.
-
ἐπ-ήλυθον gl. ἐπ-έρχομαι.
-
ἔπ-ηλυς, υδος, ὁ, ἡ ion. [n. pl. ἐπήλυδα] ἐπελύτης, ου, ὁ (ἐπ-ήλυθον) 1. adi. priseljen, došel, tuj. 2. subst. priseljenec, prišlec, tujec.
-
ἐπηλυσίη, ἡ ep. začaranje, uroki.
-
ἐπ-ήμερος 2 = ἐφ-ήμερος.
-
ἐπ-ημοιβός 2 (ἀμείβω) ep. kdor se menjava; ὀχῆες dva nasprotna zapaha pri vratih, ki sta se pomikala drug preko drugega, prečni zapah, χιτῶνες obleka za preoblečenje.
-
ἐπ-ημύω (v tmezi) ep. prikimam, priklanjam se.
-
ἐπήν (ἐπεὶ ἄν) gl. ἐπάν.
-
ἐπ-ηπῠ́ω ep. ukam komu nasproti, glasno pritrjujem.
-
ἐπ-ήρᾰτος 2 (ἐράω) zaželen, ljubek, prijeten.
-
ἐπηρεάζω 1. (ἐπήρεια) pretim komu τινί. 2. žalim, zasramujem, NT obrekujem, stiskam; grdo ravnam s kom, razžalim, škodujem, delam krivico komu τινί, (εἴς) τινα.
-
ἐπ-ήρεια, ἡ (gl. ἀρειή, Ἄρης) žuganje, grožnja, sovražno (grdo) postopanje, razžalitev, zloben namen, κατ' ἐπήρειαν s pretnjo, osorno.
-
ἐπ-ήρετμος 2 (ἐρετμόν) ep. 1. ki vesla, ki je pri veslih. 2. z vesli (opremljen), veslat νῆες.
-
ἐπ-ηρεφής 2 (ἐρέφω) ep. pokrivajoč, viseč nad čim, strm.