-
ἀκοντιστής, οῦ, ὁ (ἀκοντίζω) metalec kopij, kopjestrelec, suličar.
-
ἀκοντιστικός 3 spreten strelec s kopjem, izurjen v kopjemetu.
-
ἀκοντιστύς, ύος, ἡ (ἀκοντίζω) ep. kopjemet, metanje kopja.
-
ἀκοντο-δόκος 2 (δέχομαι) poet. hrabro se ustavljajoč kopjem, pogumen.
-
ἀκόντως adv. (ἄκων) nerad, proti volji.
-
ἄ-κοπος 2 (κόπος) neumoren, neutrudljiv.
-
ἀ-κόρε(σ)τος 2 (κορέννυμι) nenasiten, nenasitljiv; neumoren, neprestan; ὁ πάντων ἀκορέστατος največji predrznež, brezbožnik.
-
ἀ-κόρητος 2 = ἀκόρεστος.
-
ἄκος, ους, τό lek, zdravilo, hladilo, ozdravljenje; κακὸν κακῷ διδοὺς ἄκος zdraveč eno zlo z drugim.
-
ἀκοσμέω (ἄκοσμος) ravnam slabo, nespodobno, sem nepokoren, grešim proti dolžnosti, περί τι.
-
ἀ-κόσμητος 2 (κοσμέω) neurejen, neokrašen, neopremljen, nepreskrbljen.
-
ἀκοσμία, ἡ nered, nespodobnost, predrznost.
-
ἄ-κοσμος 2 neurejen, brez reda; zmeden; pren. nespodoben, predrzen, neposlušen. – adv. ἀκόσμως brez reda.
-
ἀκοστάω [Et. iz ἀκοστή ječmen; ἀκοστή je ali iz kor. ak', aq (lat. acus, aceris, resa, ime po ostrem klasju), ali pa iz podstave n̥ κοστή, sor. strsl. jęčьmy, slov. ječmen] ep. samo pt. aor. ἀκοστήσας; zobljem ječmen, dobro sem rejen ἵππος.
-
ἀκουάζω in med. (ἀκούω) poslušam ἀοιδοῦ; δαιτός čujem o pojedini = povabljen sem na obed.
-
ἀκουή = ἀκοή; ἄκουαι αἱ ajol. ušesa.
-
ἄ-κουρος 2 ep. brez moških potomcev, brez sina.
-
ἀκούσιος 3 in 2 (ἄκων) proti volji, nerad, prisiljen; τὸ ἀκούσιον odklanjanje, nenaklonjenost adv. ἀκουσίως neradovoljen; οὐκ ἀκουσίως prav rad; οὐδενὶ ἀκουσίως ἀφῖχθαι nobenemu ni njih prihod neljub.
-
ἄκουσμα, ατος, τό (ἀκούω) 1. glas, govorica, petje, nauk. 2. naslada za ušesa, ušesom prijeten glas.
-
ἀκουστός 3 kar se more slišati, slišen.