Franja

εἰσ-πλέω, ion. ἐσ-πλώω [fut. εἰσπλεύσομαι, aor. -έπλευσα] 1. peljem se, jadram, plovem v τί, εἴς τι. 2. uvažam se, prihajam kam na ladjah; οὐδὲν εἰσπλεῖ τινι ničesar se ne dovaža komu (na ladjah).

εἰσ-ποιέω devljem, spravljam v kaj, uvrščam, ἐμαυτόν τινι vrivam se v kaj, lastim si kaj, υἱόν posinovim; Ἄμμωνι ἐμαυτόν proglašam se za A. sina.

εἰσ-πορεύομαι pass. s fut. med. prihajam v, grem v.

εἰσ-ρέω [fut. εἰσ-ρυήσεται, aor. εἰσερρύη] tečem v εἴς τι.

εἰσ-τίθημι postavljam, vlagam, spravljam v (na) εἴς τι; med. spravljam (svoje stvari) v kaj, na krov, na ladjo.

εἰσ-τοξεύω ion. streljam v.

εἰσ-τρέχω [aor. εἰσέδραμον] tečem, hitim noter, derem v kaj τί.

εἰσ-φέρω [gl. φέρω, ion. aor. ἐσήνεικα, pass. ἐσηνείχθην, inf. pf. pass. ἐσενηνεῖχθαι] 1. act. a) nosim, spravljam noter, prinašam, uvažam, vpeljujem; εἰς περασμόν vpeljem v skušnjavo NT; b) donašam, prispevam, plačujem, izkazujem ἀγαθά; c) predlagam γνώμην, poročam ἀγγελίας. 2. pass. vderem, dospem, zaidem, zabredem kam εἴς τι. 3. med. a) odnašam s seboj, prinašam za sebe (v kaj); b) izumljam, izmišljujem, vpeljujem εἰς τὴν ποίησιν.

εἰσ-φορέω nosim v εἴς τι.

εἰσ-χέομαι pass. ep. ion. [aor. 3 pl. ep. ἐσέχυντο] izlivam se v, iztekam se, derem v ἐς πόλιν.

εἴσω, ἔσω adv. 1. noter v; comp. ion. ἐσωτέρω z gen. in acc. 2. notri, znotraj v, z gen. εἴσω τῶν ὀρέων to-, onostran.

εἰσ-ωθέομαι med. vrivam se, derem v, pritiskam noter.

ἐκ, pred vok. ἐξ [Et. idevr. ek's (iz eg'h-s), lat. ex, slov. iz] I. adv. vun, proč, na njem (Il. 18. 480). II. praep. z gen. 1. krajevno: iz, izvun, s, z, od: ἐκ τῶν πολεμίων iz dežele sovražnikov, ἐκ θαλάσσης z morja, ἐξ ἕδρας ἀνέστην vstal sem s sedeža, ἐκ πλαγίου od strani, οἱ ἐξ ἐναντίας ljudje z nasprotne strani, ἐκ βελέων izvun streljaja = več kakor za streljaj, ἐκ τοῦ μέσου καθῆστο odšel je iz njih srede, ἐκ πάντων μάλιστα mimo vseh, pred vsemi, ἐξ ἑτέρων ἕτερ' ἐστίν eno se drži drugega, ἐκ ποδὸς διώκω za petami V slov. prevajamo večkrat z v, na: τὸ ἐξ Ἐπιδαύρου τεῖχος trdnjava v Epidauru, οἱ ἐκ τῆς ἠπείρου prebivalci na kopnem, ἡ ἐξ οὐρανοῦ ὁδός pot na (po) nebu, ἐκ πολλοῦ φεύγω v veliki razdalji, ἐκ δεξιᾶς (a dextra) na desni, καθήμεθ' ἄκρων ἐκ πάγων sedimo gori na griču (in gledamo s hriba mrtveca), ἐκ βραχίονος na roki, ἐκ τοῦ προηγητοῦ na (ob) roki vodnika, οἱ ἐκ τοῦ ἐπέκεινα ljudje, ki stanujejo na nasprotni strani Tako posebno pri glagolih obesim, privežem, nosim, visim: τὴν φόρμιγγα ἐκ πασσάλου ἐκρέμασεν je obesil na žebelj, ἀνάπτω τὸν ἵππον ἐκ δένδρου privežem za drevo, τὸν νεκρὸν ἔλαβεν ἐκ τῶν ποδῶν mrtveca je prijel za noge, ὁδοιπορέω ἐκ σκήπτρου opirajoč se na palico. 2. časovno: od, izza, po: ἐξ ἀρχῆς spočetka, od nekdaj, ἐκ νεότητος εἰς γῆρας, ἐκ παίδων od mladih nog, ἐκ τοῦ ἀρίστου takoj po zajtrku, ἐκ πολλοῦ zdavnaj, davno, τὰ ἐκ τούτων nadaljnje, ἐξ ἡμέρας po dnevi, v teku dneva, ἐκ νυκτῶν ponoči, ἐξ ἡμέρας εἰς ἡμέραν od dne do dne, ἐκ τούτου od tedaj, ἐξ οὗ, ἐξ ὅτου odkar, ἐκ τοῦ od tedaj, ἐκ πολλῆς ἡσυχίης po dolgem molčanju, ἐκ φόβου φόβον τρέφω skrb za skrbjo, μόχθος ἐκ μόχθων neprestane nadloge ali težave. 3. preneseno; pomenja pa: a) izvor: iz, od γίγνομαι, εἰμὶ ἔκ τινος izviram iz, rodim se komu, ὄναρ ἐκ Διός ἐστι prihaja od Zevsa, θάνατος ἐκ μνηστήρων, ἡ ἐξ ἐμοῦ ἄνοια ki izvira iz mene = moja nespamet; tako posebno pri glagolih μανθάνω, λαμβάνω, ἔχω, ἀκούω τι ἔκ τινος; b) snov, iz katere je kaj narejeno: iz τεῖχος ἐκ ξύλου ποιῶ, ζῶ ἔκ τινος živim od česa; c) včasih = ὑπό od, po, za φιλοῦμαι ἐκ Διός, ἀπόλλυμαι, προδίδομαι ἔκ τινος, ἐκ θεόφιν πολεμίζω z božjo pomočjo; d) povod ali vzrok: po, vsled, zaradi, iz ἐκ τραύματος ἀποθνῄσκω, ἐκ τέχνης κακῆς πράσσω z zvijačo, ἐξ ἔριδος μάχομαι iz sovraštva, ἐκ φόβου vsled strahu, ἐκ τίνος ἐπλήγης zakaj? ἀρέσκω, μισέω ἔκ τινος zaradi (vsled) česa, ἐκ τούτου vsled tega, zato, potem; e) primernost: po ὀνομάζω ἐκ γενεῆς po rodu, κρίνω ἐκ τῶν ἔργων, ἐκ τῶν ὡμολογημένων po dogovoru, νομίζω ἐκ τεκμηρίων, ἐξ ὧν ἀκούω κρίνω po tem, kar sem slišal, ἐκ τῶν παρόντων po sedanjih razmerah, ἐκ τῶν δυνατῶν po možnosti; f) način: ἐκ τοῦ δικαίου (ἀδίκου) pravično (krivično), ἐκ παντὸς τρόπου na vsak način, ἐξ ἴσου (ἰσότητος) enako, na enak način, ἐκ τοῦ εὐθέος očito, ἐκ ταχείας hitro, ἐκ δευτέρου drugič NT, ἐξ ἑτοιμοτάτου takoj, ἐκ τῆς ψυχῆς od (iz) srca, ἐκ δόλου zvijačno, ἐκ τῆς νικώσης po večini glasov, ἐξ ἑτοίμου lahko; NT μέλη ἐκ μέρους udje med seboj, vsak po svojem namenu, ἐκ μέρους γιγνώσκω, προφητεύω deloma, pomanjkljivo, ἐκ συμφώνου po dogovoru NT.

ἑκάς [Et. iz ςϝε (gl. ἕ) + κας, zase, posebej] adv. comp. ἑκαστέρω, sup. ἑκαστάτω 1. krajevno: daleč, daleč proč oddaljen z gen. in ἀπό τινος. 2. časovno: čez dolgo časa, οὐχ ἑκὰς χρόνου παρέσται v kratkem.

ἑκασταχοῦ, ἑκάστοθι ep. na vseh straneh, povsod, pri vsakem oddelku, v vsaki vrsti.

ἐκ-βαίνω [gl. βαίνω, dor. ἐκβάω, s pt. praes. ἐκβῶντες, tudi v tmezi] 1. intr. a) grem iz, izidem, izhajam, izstopam, izkrcavam se ἐκ τῆς νεώς, zapuščam ἐκ τοῦ σώματος, τύχης pot sreče, grem doli πέτρης, grem kvišku, na goro πρὸς τὸ ὄρος, mislim kaj drugega ἄλλοσε, βοὴ ἐξέβη glas se je zaslišal; b) oddaljim se, odstranim se (v govoru), pridem na kaj, zaidem ἔνθεν ἐπὶ (ὅθεν εἰς) ταῦτα ἐξέβην, pridem, zabredem ἐς τοῦτ' ἀλγηδόνος; c) ἐκβαίνει izide se, zgodi se, κατὰ γνώμην po želji, pripeti se, izpolni se na kom, pokaže se kdo kot kaj κάκιστος, τὸ τελευταῖον ἐκβάν končni izid, zvršetek. 2. trans. ep. aor. 1. in fut. act. a) izpeljem, izkrcam; b) prestopim, prelomim ὅρκον.

ἐκ-βακχεύω bakhski navdušim, spravim v bakhski zanos.

ἐκβολή, ἡ (ἐκ-βάλλω) 1. izgon, izgnanje, iztiranje, izmetavanje, izkladanje (iz ladij). 2. a) izmetane stvari, izmet, izmeček δικέλλης, na suho vržena razbita ladja νεώς; b) poganjanje, brstenje (žita); c) izvir, izliv, ustje (reke); d) prelaz, soteska; e) odstop (od glavne reči) v govoru τοῦ λόγου.

ἐκ-δειματόω (o)strašim, pripravljam v strah.

ἔκδεξις, εως, ἡ (ἐκ-δέχομαι) ion. prevzetje; nasledovanje, nasledstvo, τῆς βασιλείης v kraljestvu.