Franja

νομεύω (νομεύς) sem pastir, pasem, čuvam čredo.

νομίζω [fut. νομιῶ itd.] (νόμος) 1. priznavam kot običaj, smatram za šego (navado), po navadi upotrebljam, rabim φωνήν, ἀσπίδα, imam navado, navajen sem τιμᾶν; sprejemam, uvajam kot običaj, kot zakon, odrejam, ukazujem; pass. νομίζεται navada (šega, običaj, običajno, prav) je, obred veli; νομιζόμενόν ἐστι šega je, navada je; νομιζόμενος običajen, navaden, τὰ νομιζόμενα običaj, navada, odredba, običajna plača; τὰ νομισθέντα ἀεί nikoli ne zanemarjen običaj, θεοῖς bogovom dolžne daritve; včasih se rabi kakor χρῆσθαι z dat: νομίζουσιν Αἰγύπτιοι οὐδ' ἥρωσι οὐδέν nimajo nič določenega za heroje, ne časte herojev, slično φωνῇ νομίζουσιν Σκυθικῇ rabijo, govore odnekdaj skitski jezik. 2. a) pripoznavam koga za kaj, smatram za kaj τινά τι; b) mislim, menim; pf. prepričan sem, uverjen sem z acc. c. inf.; c) θεούς verujem v bogove, priznavam bogove; d) νόμιζε s pt. = εὖ ἴσθι; Ksen. An. VI. 6, 24 νόμιζε ἄνδρα ἀγαθὸν ἀποκτείνων(pa tudi ἀποκτείνειν); pass. smatram se za lastnino τινός, posvečen sem komu; πρός τινος sem (veljam) pred kom.

νόος, skrč. νοῦς, ὁ 1. čut, um, razum, pamet, duh, preudarnost, razsodnost, previdnost; νοῦν ἔχω sem pameten, νοῦν προσέχω τινί, πρός τι obračam svojo pozornost na kaj, pazim, oziram se na kaj; (ἐν) νόῳ λαμβάνω razmišljam, preudarjam, ženem si k srcu; σὺν νόῳ z razumom, premišljeno, παρὲκ νόον brez pametnega razloga, nespametno; impers. νοῦν οὐκ ἔχει nespametno ali neumno je. 2. a) misel, volja, želja, namera, nakana, sklep, κατὰ νόον po želji; b) pri besedah ali dejanjih: pomen, zmisel. 3. a) mišljenje, značaj; b) duša, srce, ἐκ παντὸς νόου iz celega srca, prav rad.

νοσέω (νόσος) 1. sem bolan, boleham, trpim telesno ali duševno; aor. zbolim. 2. pren. o državi: propadam, sem v slabem stanju, sem v nevarnosti (razdrt, razrit), sem na robu propada, τὸ νοσοῦν = νόσος; ἐνόσησε τὰ Ὀδρυσῶν πράγματα.

νυμφεύω in med. poet. 1. oženim se τινά, omožim se τινί, obhajam ženitovanje. 2. nevesta sem, ἔκ τινος sem omožena.

ξενίζω, ion. ξεινίζω (ξένος) [fut. ξενίσω, ep. ξεινίσσω, aor. ἐξείνισ(σ)α, pass. ἐξενίσθην] 1. gostoljubno sprejemam tujca ali gostinskega prijatelja, pogostim, ξεινίοις prirejam gostijo; τινὰ ἀναθοῖς (gostoljubno) obdarujem koga; pren. ὃν φοίνιος Ἄρης οὐκ ἐξένισεν katerega ni Ares (z ranami in smrtjo) pogostil, katerega ni Ares umoril; pass. sem pri kom gost, gostoljubno me sprejme kdo, gostujem pri kom. 2. a) presenetim koga, τὸ ξενίζον nekaj novega, čudnega NT; pass. čudim se, strmim; b) sem tuj.

ξενόομαι, ion. ξεινόομαι pass. [fut. med. ξενώσομαι, aor. ἐξενώθην, pf. ἐξένωμαι] 1. grem v tujino; pf. sem v tujini, izgnan sem. 2. a) gostoljubno me kdo sprejme, pogosti me kdo (παρά) τινι; b) τινί sklenem s kom (gostinsko) prijateljstvo; οἱ ἐξενωμένοι = οἱ ξένοι.

ξένος 3, ep. ion. ξεῖνος [Et. iz ξένϝος, ghs-enwos, ghs-: sor. lat. hostis (prv. pom. tujec), slov. gost, nem. Gast] 1. adi. tuj, inostranski, inozemski, nenavaden, nov, neznan, nevešč τινός, χθών, γαῖα tujina, ἐν ξέναισι χερσί v rokah tujcev; adv. ξένως ἔχω τινός tujec sem, neizkušen sem v čem. 2. subst. ὁ ξένος a) tujec, inostranec, prišlec; b) vojak-najemnik; c) gostinski prijatelj (gost in gostitelj), prijatelj, pobratim; v nagovoru: ὦ ξεῖνε dragi moj. 3. ἡ ξένη a) tujka, inostranka; b) (sc. χώρα) tuja dežela, tujina.

ὀγκόω napenjam, napihujem; pass. napihujem se, postajam (sem) prevzeten, ἐπί τινι na kaj.

ὀιζύω ep. [pt. aor. ὀιζῡ́σας] 1. tarnam, javkam, tožim, περί τινα za kom. 2. sem nesrečen, trpim, prenašam τί.

οἰκεῖος 3, ion. οἰκήιος (οἶκος) 1. ki spada k hiši, hišen, domač, lasten, τὸ οἰκεῖον lastna hiša, τὰ οἰκεῖα gospodarstvo, domače (zasebne) zadeve. 2. hišen, domač(in), družinski, soroden, bližnji rojak, prijatelj, zaupnik, zaščitnik, οἱ οἰκεῖοι sorodniki, ὁ οἰκειότατος najbližji sorodnik, οἱ οἰκειότατοι καὶ ἑταιρότατοι najboljši in najzaupljivejši prijatelji, οἱ ἑαυτοῦ οἰκηϊώτατοι najbližnji sorodniki, NT οἱ οἰκεῖοι τῆς πίστεως ki so iste vere, soverniki, οἱ οἰκεῖοι τοῦ θεοῦ božji domačini. 3. ki komu pripada, lasten (= moj, tvoj, svoj), τὸ οἰκεῖον lastnina, imetje a) domač πόλεμος, domovinski, roden, ξύνεσις prirojena bistroumnost, zdrava pamet; γῆ, χθών domovina; b) oseben, zaseben. 4. sposoben, pripraven, primeren za kaj, koristen, τὸ οἰκήιον = τὸ πρέπον kar se spodobi. – adv. οἰκείως ἔχω prijatelj (naklonjen) sem, τινί, πρός τινα komu, οἰκείως διάκειμαι v prijateljskih razmerah sem, χράομαι ali σύνειμι prijateljski občujem s kom τινί.

οἰκέω [fut. οἰκήσω, aor. ᾤκησα itd.; fut. med. s pas. pomenom οἰκήσομαι; ion.vedno brez augmenta οἴκεον, οἴκησα, οἴκημαι, 3 pl. οἰκέαται; plpf. ᾠκήμην, aor. 3 pl. ep. ᾤκηθεν (= ᾠκήθησαν)] I. act. 1. intr. a) stanujem, prebivam, ležim, stojim πόλις, ἔν τινι (na) v čem, ἐπί τινι ob čem; aor. naselim se; b) gospodarim, vladam, živim, ὑπό τινι pod čigavo vlado, μετά τινος s kom; dobro (slabo) se počutim εὖ, καλῶς (κακῶς), dobro sem urejen πόλις. 2. trans. stanujem, prebivam v πλείστας τῶν νήσων; gospodarim, upravljam, vladam πόλιν, οἶκον. II. pass. 1. nastanjen (obljuden) sem, γῆν naseljen sem po, ležim, πόλις mesto je obljudeno, stoji, leži; ion. οἴκημαι prebivam, stanujem, νήσους na otokih; ἡ οἰκουμένη (sc. γῆ) od (Grkov) obljudena zemlja, vsa Grška, vesoljni svet (= orbis terrarum) NT, οἱ οἰκημένοι naseljenci. 2. upravljam se, oskrbujem se, vladam se. 3. naseljen sem, naselim se kje; ion. stanujem kje kot naselnik.

οἰκίζω (οἶκος) [fut. οἰκιῶ, aor. ᾤκισα, ion. οἴκισα] 1. act. a) gradim, zidam, ustanovim πόλιν, zopet pozidam; b) naseljujem z ljudmi, obljudim, χώρην naselim se v deželi; c) τινά naselim koga kje, namestim koga kje πάραυλον; pass. pf. ustanovljen sem, ležim, stojim. 2. med. naselim se, stanujem, οἱ οἰκιζόμενοι stanovalci, prebivalci ἐπὶ τῆς γῆς.

οἰκονομέω (οἰκο-νόμος) 1. sem oskrbnik, sem hišnik, oskrbujem, upravljam (hišo), gospodarim. 2. urejam, vladam, vodim, odrejam, določujem.

οἶκος, ὁ οἰκία, ion. -ίη, ἡ [Et. iz ϝοικος, idevr. woik'o-s, lat. vicus, slov. vas (strslov. vьsь)] 1. a) hiša, poslopje, stanovanje, koča, šator; κατ' οἶκον v hiši, notri, κατ' οἴκους doma, ὁ κατ' οἶκον domač; b) soba, hram, dvorana, svetišče; palača, prestolnica; votlina, ležišče, gnezdo. 2. gospodarstvo, gospodinjstvo, domače življenje; a) rodbinsko imetje, premoženje; b) rodbina, družina, posli. 3. domovina, očetnjava, ἐπ' οἴκου ἀναχωρέω povrnem se v domovino, ἀπ' οἴκου εἰμί sem z doma, v tujini.

οἰνόω (οἶνος) ep. ion. poet. (pf. pass. οἴνωμαι) napojim, upijanim; pass. napijem se, upijanim se, sem pijan.

οἷος 3 (gl. ὅς) kakšen, kakov, kakršen; pogosto se sloveni s: kakor οἷος δ' Ἄρης πόλεμόνδε μέτεισιν, lat. qualis; stoji 1. v relativnih stavkih in se nanaša na korelativa τοῖος, τοιοῦτος, τοιόσδε, ἀοιδοῦ τοίου, οἷος ὅδ' ἐστίν kakršen je ta; οὐ γὰρ που τοίους ἴδον ἀνέρας, οἷον kakor; demonstrativ se tudi izpušča στιβαρώτερον οὐκ ὀλίγον περ ἢ (τοῖον) οἵῳ Φαίηκες ἐδίσκεον; οὐδὲν οἷον τὸ αὐτὸν ἐρωτᾶν nič ni tako dobro, kakor = najbolje je, ga vprašati. – včasih se asimilira z odvisnim sklonom, na katerega se nanaša: γνόντες τοῖς οἵοις ἡμῖν καὶ ὑμῖν χαλεπὴν εἶναι δημοκρατίαν da je ljudem kakor smo mi in vi, ljudem naše in vaše vrste; χαριζόμενος οἵῳ σοὶ ἀνδρί = ἀνδρὶ τοιούτῳ, οἷος σὺ εἶ; πρὸς ἄνδρας τολμηροὺς οἵους καὶ Ἄθηναίους = οἷοι καὶ Ἀθηναῖοί εἰσιν. 2. v zavisnih vprašanjih: οἶσθα, οἷος ἐκεῖνος ἀνήρ, ὁρᾶτε δὴ ἐν οἵῳ (v kakšnem nevarnem položaju) ἐσμέν, σκέψαι δὲ οἵῳ ὄντι μοι περὶ σὲ οἷος ὢν περὶ ἐμὲ ἔπειτά μοι μέμφῃ pomisli, kakšen sem jaz proti tebi in ti proti meni in mi vendar očitaš. 3. pri vzkliku: kakšen, kako velik (dober, neznaten, grozen itd.): οἷον ἔργον δέδρακας! οἷον ἔχεις ἐπίμαστον ἀλήτην! οἷον δή νυ θεοὺς βροτοὶ αἰτιόωνται! kaj vse pač očitajo ljudje bogovom! 4. kavzalno = ὅτι τοιοῦτος: ἐμακάριζον τὴν μητέρα, οἵων τέκνων ἐκύρησε ker (da) je imela takšne otroke; οἷ' ἀγορεύεις = ὅτι τοιαῦτα ἀγορεύεις, οἷά μ' ἔοργας = ὅτι τοιαῦτα; včasih stoji οἷος dvakrat: οἷ' ἔργα δράσας οἷα λαγχάνει κακά = da ga je po takšnih činih zadela takšna nesreča. 5. z inf. = ὥστε = da (ako stoji ali se lahko dostavi v prejšnjem stavku τοιοῦτος) takšen da, sposoben, zmožen: δοκεῖ μοι τὸ πολὺ τῶν ἀνθρώπων οἷον ἕπεσθαι; Σωκράτης τοιοῦτος ἦν, οἷος μηδενὶ ἄλλῳ πείθεσθαι ἢ τῷ λόγῳ; καλόν ἐστιν ἡ ἐπιστήμη καὶ οἷον ἄρχειν τῶν ἀνθρώπων; λέγειν οἷός τ' ἀνήρ. – οἷός τέ εἰμι (z inf.) morem, zmorem, mogoče mi je, sem sposoben, οἷόν τέ ἐστι ali οἷά τέ ἐστι mogoče je, dovoljeno je, sme se storiti, οἷόν τε ὄν dasi je bilo mogoče. 6. ojačuje superlativ: kar (= ὥς); ἀπέχθειαι οἷαι χαλεπώταται; ὄντος πάγου οἵου δεινοτάτου; ἀφόρητος οἷος κρυμός (= θαυμαστὸς ὅσος) čudovito hud mraz; ὡς οἷόν τε μάλιστα kar najbolj. 7. adverb. a) οἵως (redko): οἷος ὢν οἵως ἔχεις kak junak si in kakšna je tvoja usoda!; b) οἷον, οἷα kakor (da bi), takorekoč, kakor n. pr., kakor, ker pač (οἷον δή), οἷον ἀστέρα tako svetlo kakor zvezdni utrinek; s pt. = ἅτε (navaja stvarni vzrok) ker pač; pri števnikih: blizu, približno οἷον δέκα στάδιοι.

οἰόω (οἶος) [aor. pass. οἰώθην] zapuščam; pass. ostajam sam, sem osamljen.

οἴχομαι d. m. [impf. ᾠχόμην, fut. οἰχήσομαι, pf. οἴχωκα; ion. impf. οἰχόμην, plpf. οἰχώκεα, pf. med. οἴχημαι] 1. grem, prihajam, odhajam, odpotujem, odplovem, odjadram νηΐ, odletim, minem, izginem, poginem, umrjem, κῆλα ᾤχετο strelice so letele. 2. s pf. pom.: odšel sem, odpotoval sem, odsoten sem, ni me več tukaj, izginil sem, poginil sem, umrl sem, οἰχόμενος kdor je odšel, odsoten, nenavzoč, mrtev, ὁδὸν οἴχομαι odpravim se na pot. – s pt. se prevaja pogosto z: brzo, hitro, naglo, n. pr. ἀπιών hitro je odšel, ᾤχετο πλέων hitro je odjadral, ᾤχετο ἀποπτάμενος hitro je odletel, οἴχομαι φερόμενος oddirjam, ᾤχετο ἄγων odpeljal je, οἴχεται ἀπαγομένη odpelje se.

ὀκριάομαι med. ep. [Et. ὄκρις konica, gl. ἄκρος. – Obl. impf. 3 pl. ep. ὀκριόωντο] razsrdim se, sem razdražen.