-
ἀκίς, ίδος, ἡ [Et. iz kor. ak' in aq; ἄκ-ρος bodeč, oster, koničast; ἄκρις, ἀκμή, ἀκή, ἀκωκή konica, vrh; ἄκων, οντος kopje; ἄκ-ανθα (= bodica) osat; lat. acer, acies, acuo; acus šivanka; slov. os-ter, os-at, os-la (iz slov. kor. ok'), nem. Eck(e) (stvn. ekka) Äh-re, klas, stvn. ahir] ost, konica, puščica.
-
ἀ-κίχητος 2 (κιχάνω) ep. nedosežen.
-
ἀκκίζομαι med. [Et. izraz iz otročjega govora (Lallwort); gršk. Ἀκκώ dojilja Demetre; lat. Acca (Larentia) mati larov] vedem se prisiljeno, delam se neumnega.
-
ἄ-κλαυ(σ)τος 2 (κλαίω) ep. poet. 1. neoplakovan (φίλων od prijateljev). 2. ne jokajoč, brez solz; pren. nekaznovan.
-
ἀ-κλεής 2 (κλέος) [acc. ἀκλεᾶ, ion. -εῆ, ep. έᾰ (iz εέα), pl. ep. ἀκληεῖς] brez-, neslaven. – adv. ἀκλειῶς in ἀκλεές neslavno, sramotno.
-
ἄ-κλειστος 2 (κλείω) nezaprt, nezaklenjen.
-
ἄ-κληρος 2 (κλῆρος) brez dediščine ali deleža, siromašen, ubog.
-
ἀκληρωτί (κληρόω) adv. brez srečkanja, brez žrebanja.
-
ἄκλῃστος = ἄκλειστος.
-
ἄ-κλητος 2 (καλέω) nepozvan, nepoklican, nepovabljen.
-
ἀ-κλῐνής 2 (κλίνω) ne nagibajoč se v stran, nepremičen, neomahujoč, stanoviten.
-
ἀκμάζω (ἀκμή) sem na (vrhu) vrhuncu, sem v cvetu let, sem dorastel (v najboljših letih), cvetem, sem dovolj močan in razumen (τῷ σώματι, τῇ ῥώμῃ); sem bogat (πλούτῳ); dozorevam (τοῦ σίτου ἀκμάζοντος); θέρους ἀκμάζοντος sredi poletja, νόσος ἀκμάζει bolezen se je popolnoma razvila; τὰ πάντα ἀκμάζει ἐπιμελείας δεόμενα treba je največje previdnosti.
-
ἀκμαῖος 3 (ἀκμή) poet. 1. dorastel, cvetoč, čvrst, močen, še ne utrujen; τὸ ἀκμαῖον τοῦ χειμῶνος najhujši del zime, sreda zime. 2. ob pravem času, pravočasno; ὡς ἀκμαῖος ἂν μόλοι.
-
ἀκμή, ἡ (ἀκίς) 1. ost, ostrina, konec; ἐπὶ ξυροῦ ἀκμῆς na ostrini britve v odločilnem trenutku; ποδῶν ἀκμαί prsti nog, noge; ἀμφιδέξιοι ἀκμαί prsti obeh rok, obe roki. 2. najlepši cvet, cvet, vrhunec, vrhunec razvitka, cvetoča doba ἥβης; πρὶν τὸν σῖτον ἐν ἀκμῇ εἶναι preden je žito dozorelo; θέρους najtoplejši čas leta, χειμῶνος najhujša zima; πληρώματος cvet, jedro, ἀκμὴν ἔχω, ἐν ἀκμῇ εἰμί sem v cvetu, na vrhuncu razvitka, dosežem višek. 3. ugoden, primeren čas za (ἔργων, ἕδρας, λόγων, γάμων, μάχης), ἐπ' αὐτὴν τὴν ἀκμὴν ἥκει prišlo je do odločilnega trenutka.
-
ἀκμήν adv. (ἀκμή) 1. v trenutku, pravkar. 2. NT = ἔτι še (vedno).
-
ἀκμηνός 3 dorastel, krepek.
-
ἄκμηνος 2 ep. kdor še ni ničesar zaužil, tešč, nepokrepčan.
-
ἀ-κμής, ῆτος, ὁ, ἡ (κάμνω) ep. poet. spočit, čil, neutrujen; neutrudljiv ταῦρος.
-
ἀκμό-θετον, τό (ἄκμων, τίθημι) klada (na kateri je pritrjeno nakovalo).
-
ἄκμων, ονος, ὁ [Et.: gršk. še ἀκ-όνη brus, slov. kamen, nem. Hammer] ep. poet. naklo, nakovalo.