-
ἐξ-άγω (gl. ἄγω) [ep. impf. ἔξαγεν] I. act. 1. vodim vun, izpeljem, πρὸ φόωσθε spravim na svet, zbudim, odvedem iz česa (ἔκ) τινος, izvažam τάλαντα, povedem s seboj, ὁδόν privedem do cilja, τύμβον nasujem, napravim; περίβολον pomaknem naprej. 2. στρατόν odpeljem; brez στρατόν: krenem vzdignem se, odidem, zapeljem ἐς, πρός τι. II. med. 1. dam se odvesti, speljati; izidem, zapeljem. 2. γέλωτα izvabim, (pripravim v) smeh.
-
ἐξαγωγή, ἡ izpeljavanje, izvoz; ἀπορέω τὴν ἐξαγωγήν ne vem, kako bi spravil ladje iz plitvin; πωλεῦσι τὰ τέκνα ἐπ' ἐξαγωγῇ prodajajo otroke za izvoz (= v sužnost) v tuje dežele.
-
ἑξάδ-αρχος, ὁ poveljnik šestih mož.
-
ἐξ-ᾴδω zapojem, pojem.
-
ἐξ-αείρω ep. ion. = ἐξ-αίρω.
-
ἑξάετες adv. ep. šest let.
-
ἐξ-αιμάσσω, at. -ττω okrvavim, zbodem do krvi ἵππον τῷ κέντρῳ.
-
ἐξ-αίνῠμαι dep. ep. jemljem iz česa, νηὶ ἐνί vzamem (z voza) in spravim na ladjo δῶρα; jemljem komu kaj, θυμόν umorim.
-
ἐξαίρεσις, εως, ἡ ion. jemanje iz česa λίθου.
-
ἐξαιρετέος (verb. adi. od ἐξ-αιρέω) ki se mora izbrati ali izobčiti (izpehniti) ἐκ τῆς στρατιᾶς.
-
ἐξαιρετός 2 ion. ki se more (da) vzeti iz česa.
-
ἐξαίρετος 2 (ἐξ-αιρέω) 1. izvzet, (od)ločen, odbran, ἐξαίρετον ποιοῦμαί τινα izvzemam koga; subst. τὸ ἐξαίρετον izjema. 2. izbran, izvrsten, krasen.
-
ἐξ-αιρέω [gl. αἱρέω, aor. 2 ep. ἔξελον, pf. pass. ion. ἐξαραίρημαι, med. aor. NT ἐξειλάμην] I. act. in pass. 1. jemljem iz česa τί τινος, ἔκ τινος, (iz)praznim σφῆκας, τὰ ἱερά jemljem iz česa drob; iztrebim; ἀγώγιμα izložim, ὀφθαλμόν izderem NT. 2. izberem, izločim, izvzamem, namenim, posvetim τινί, ἐξαραιρημένος posvečen; ἐξελόντες μητέρας izvzemši matere. 3. jemljem proč, odpravljam, odstranjujem ἀπιστίαν, odnašam, zavzemam, osvojim, razdenem πόλιν, iz-, preganjam τινά, uničujem, θέσφατα ne oziram se na, (o)sramotim. II. med. 1. jemljem si iz česa φαρέτρης ὀιστόν, zvijem ἱστία, τὸν σῖτον izlagam (iz ladje); διαβολήν odstranjujem, odjemam, νεῖκος odpravljam. 2. izbiram se, (iz)volim si, δῶρον dobivam. 3. iztrgam, ugrabim, osvobodim, NT rešim, φρένας jemljem komu pamet; pass. ἐξαιροῦμαι τι oropajo me česa, ἐξαιρεθέντες τὸν Δημοκήδεα katerim je bil D. iztrgan, osvobodim (rešim) se česa; ἐξαιρεθέντες ἀδικίαν ὑπὸ τοῦ διδασκάλου ki so bili od učiteljev osvobojeni od krivičnosti.
-
ἐξ-αίρω, ep. in ion. ἐξ-αείρω (gl. αἴρω) 1. act. a) dvignem iz česa, (po)vzdignem πόδα, povišam, storim mogočnega οἰκίαν; b) povečam, zgradim τεῖχος; ὑψοῦ poveličujem, povzdigujem, slavim; c) odganjam, odpravljam, odnašam τινὰ ἔκ τινος, τίς σ' ἐξῆρεν οἴκοθεν στόλος; kakšna pot te je spravila z doma?; d) razburim, razdražim, pomirim, ohrabrim, osrčim; βίον ἡδοναῖς živim v radosti in veselju, μένος razsrdim se, θανεῖν gonim v smrt. 2. pass. vzdignem se, prevzamem se, ἐλπίσιν κεναῖς navdajajo me prazne nade. 3. med. odnesem s seboj, pridobim si μισθούς, πολλὰ Τροίης uplenim v Troji, odpeljem αὐτόν, večam, pomnožim (po svoji krivdi) νόσον.
-
ἐξ-αίσιος 2 in 3 1. o osebah: krivičen, hudoben, nepravičen, razuzdan. 2. o stvareh: neizmeren, grozen, strašen, silen, divji φυγή.
-
ἐξ-αΐσσω in pass. (v tmezi) ep. skočim iz česa, odletim, (iz roke) uidem ἔγχος.
-
ἐξ-αιτέω 1. act. in pass. zahtevam, terjam, prosim σμικρόν, τινά τινος koga od koga (za ženo), τινά τι, z acc. c. int. zahtevam, da kdo kaj stori; poseb. zahtevam, da se mi kdo izroči. 2. med. zahtevam, prosim zase, τινά τι prosim koga česa, izprosim si kaj od koga χάριν, NT τινά poželim si koga; izprosim si koga, izprosim komu osvoboditev ali pomiloščenje Ἀσπασίαν, odvrnem kaj od koga s prošnjo, preprosim koga μὴ φεύγειν; πρόσχημα ἡμέας zahtevajo (samo na videz) našo izročitev.
-
ἔξ-αιτος 2 (αἴνυμι) ep. od-, izbran, izvrsten.
-
ἐξ-αίφνης (gl. αἶψα) adv. hipoma, nenadoma, nepričakovano; s pt. bržko ἀποθανόντος.
-
ἐξ-ακέομαι d. m. [fut. ἐξακέσομαι, aor. ἐξηκεσάμεν] ozdravim, popravim ἱμάτια; pomirim, utešim χόλον, ὀργήν; odvračam, pomagam ἐνδείας φίλων.