-
ἐνταῦθα ion. ἐνθαῦτα, okrep. ἐνθαυτί adv. 1. kraj. tu(kaj), tam(kaj), tja(kaj), semkaj. 2. čas. sedaj, nato, tedaj, μέχρι ἐνταῦθα do tedaj, ἐνταῦθα δή tedaj pa seveda, tedaj pa že. 3. v tem slučaju, v tej točki; τὸ τυχεῖν ἐνταῦθ' ἔνι uspeh je od tega odvisen.
-
ἐνταυθοῖ adv. 1. sem(kaj), tukaj, ἐνταυθοῖ μὲν – ἐνταυθοῖ δέ sem – tja. 2. = ἐνταῦθα.
-
ἐνταφιάζω (ἐν-τάφιος) mazilim, pokopljem NT.
-
ἐνταφιασμός, ὁ maziljenje, pokop NT.
-
ἐν-τάφιος 2 (τάφος) ki spada k pogrebu, pogreben, τὸ ἐντάφιον mrtvaška obleka, pogreb, sprevod, τὰ ἐντάφια mrtvaške žrtve, daritve za umrle, pogrebni stroški.
-
ἔντεα, ων, τά ep. poet. 1. bojna oprava, orožje (branilno). 2. orodje, oprava, posoda.
-
ἐν-τείνω 1. act. in pass. a) iz-, raz-, nategujem; b) vpregam, prepregam, prepletam ἱμᾶσι, obešam, zastiram, πληγήν udarim koga, εἰς τὰ κιθαρίσματα prilagodim napevu, uglasbim, εἰς ἔπος spravim v verze, zlagam v stihe; pf. pass. ἐντέταμαι visim; c) napenjam τόξον; d) γέφυρα ἐντεταμένη napet most, ki še ni podrt. 2. med. napenjam sebi, τόξον svoj lok; ἐκ τῆς ἀνειμένης δημαγωγίας βασιλικὴν πολιτείαν izpremenim popustljivo demagoško vlado v ostrejšo kraljevsko državno upravo.
-
ἐν-τειχίζω 1. act. zidam, gradim grad, mesto, obzidam, utrjujem z zidom. 2. med. a) = act.; b) obdam z zidom.
-
ἐν-τελευτάω umiram, preminem v čem τινί.
-
ἐντελέχεια, ἡ (vztrajna) delavnost, dejalnost, delovanje (udejstvovanje) (opp. δύναμις).
-
ἐν-τελής 2 (τέλος) popoln, ves, cel, dovršen, v dobrem stanju, βοῦς brez hibe (napake), οἱ ἐντελεῖς ἄνδρες oblastniki, gospodarji.
-
ἐν-τέλλομαι d. m. naročam, zapovedujem, ukazujem τινί, τινά z inf., τὰ ἐντεταλμένα naročilo, zapoved.
-
ἐν-τέμνω, ion. ἐν-τάμνω 1. vrežem, vsekam, vdolbem γράμματα ἔν τινι. 2. zakoljem, žrtvujem ἥρωι.
-
ἔντερον, τό [Et. lat. interus, notranji; slov. jetra iz ent(e)ro] črevo, οἰός struna; pl. čreva, drob.
-
ἐντεσι-εργός 2 (ἔντεα, ἔργον) ep. ki dela vprežen ali v jarmu, zaprežen ἡμίονος.
-
ἐντεταμένως [adv. od pt. pf. pass. od ἐντείνω] napeto, močno, zelo, z vsemi silami.
-
ἐντεῦθεν, ion. ἐνθεῦτεν ἐντευθενί, adv. 1. kraj. od tu(kaj), odtod, od tam, odondod. 2. čas. odtlej, odslej, potem, κἀντεῦθεν nato. 3. vzročno: zato, zaradi tega, vsled tega.
-
ἔντευξις, εως, ἡ (ἐν-τυγχάνω) 1. srečanje, sestanek, obisk. 2. pogovor, prošnja, molitev NT.
-
ἔν-τεχνος 2 (τέχνη) umeten, umetelen, spreten, vešč.
-
ἐν-τήκω [-τήξω, -έτηξα; pass. ἐντήκομαι, aor. ἐντακῆναι, pf. ἐντέτηκα] 1. act. trans. (raz)topim, vlijem, vtisnem. 2. pass. intr. topim se, vtisnem si globoko v srce, prevzame me; μῖσος ἐντέτηκέ μοι neizbrisno sovraštvo je prevzelo moje srce; τῷ φιλεῖν ἐντακῆναι topiti se, prešinjen (prevzet) biti od ljubezni, sama ljubezen ga je.