-
ἀ-κέφαλος 2 (κεφαλή) 1. brez glave. 2. brez začetka, nedovršen.
-
ἀκέων, έουσα, ον (ἥκιστα) ep. molčeč, tih, miren.
-
ἀ-κήδεστος 2 (κήδω) 1. neoskrbljen, zanemarjen; nepokopan. 2. brezskrben. – adv. -έστως neusmiljeno, brezobzirno, brezsrčno.
-
ἀ-κήδευτος 2 (κηδεύω) nepokopan.
-
ἀκηδέω [aor. ἀκήδεσα] ep. zanemarjam, ne brigam se za, pozabim na (τινός).
-
ἀ-κηδής 2 (κῆδος) ep. 1. a) zanikaren, neskrben; b) brez skrbi. 2. pass. εἵματα, ξεῖνος zanemarjen; σώματα nepokopan.
-
ἀ-κήλητος 2 (κηλέω) ki se ne da očarati ali premotiti, neupogljiv, nespravljiv.
-
ἀκήν adv. ep. molče, tiho, mirno; ἀκὴν ἐγένοντο σιωπῇ popolnoma so umolknili.
-
ἀκηράσιος 2 (ἀκήρατος) ep. nepomešan, čist, pristen, suh (οἶνος).
-
ἀ-κήρᾰτος 2 1. (κήρ) nepoškodovan, (κλῆρος); nepokošen (λειμών), nedotaknjen od česa (κακῶν); brez bolečin in brez žalosti (θυμὸς ἄλγεσιν), slabo obiskovan (ἐμπόριον). 2. (κεράννυμι) nepomešan, čist, suh (χρυσός).
-
ἀ-κήριος 2 ep. 1. (κήρ) nepoškodovan, živ. 2. (κῆρ) mrtev; strašljiv, plašen.
-
ἀ-κήρυκτος 2 (κηρύττω) 1. od klicarja nenapovedan (πόλεμος), nenaden; πόλεμος ἄσπονδος καὶ ἀκήρυκτος vojna, v kateri se ne sprejme klicar z mirovnimi pogoji; (ἔχθρα) nespraven, neutolažen. 2. ἀκήρυκτος μένει ne da o sebi nobenega glasu. – adv. ἀκηρυκτεί in ἀκηρύκτως brez klicarjevega spremstva, brez glasnika.
-
Ἄκης, εω, ὁ reka v Hirkaniji.
-
ἀκηχέδαται, ἀκηχεμένη gl. ἀκαχίζω.
-
ἀ-κίβδηλος 2 pristen; nepokvarjen, pošten, odkritosrčen.
-
ἀ-κιδνός 3 ep. šibek, droben, neznaten (samo v comp. ἀκιδνότερος).
-
ἄ-κῑκυς, υος, ὁ, ἡ ep. slab, slaboten.
-
ἀ-κῑνᾰ́κης, ου, ὁ [ion. gen. εος, acc. εα] ion. kratek (raven) perzijski meč, handžar, bodalo.
-
ἀ-κίνδῡνος 2 brez nevarnosti, neopasen, varen.
-
ἀ-κῑ́νητος 2 (κινέω) 1. nepremaknjen, nepremičen, stanoviten; (τάφος) nedotaknjen, nepoškodovan; βαίνω ἐξ ἀκινήτου ποδός grem ne premaknivši noge = umrjem. 2. česar se ne smemo dotekniti, svet, prepovedan, nedotičen.