Franja

εὐ-ήθης 2 (ἦθος) dobrovoljen, iskren, preprost, pohleven, zaslepljen, nespameten, neumen; τὸ εὔηθες prostodušnost, preprostost, poštenost.

εὔ-κοσμος 2 1. lepo urejen, okrašen, τὸ εὔκοσμον red. 2. ki se lahko uredi εὐκοσμότερός εἰμι. – adv. -σμως v lepem redu, okrašeno.

εὐλάβεια, ἡ (εὐ-λαβής) 1. previdnost, opreznost, skrb, εὐλάβειαν τῶνδε προὐθέμην s svojo previdnostjo sem to odvrnil, εὐλάβειαν ἔχων μή zaradi skrbi, da ne bi. 2. strah, groza NT. 3. strah božji NT.

εὔ-λογος 2 (λέγω) 1. lepoglasen, blagoglasen, dostojen πρόφασις. 2. razumen, pameten, utemeljen, opravičen, verjeten; τὸ εὔλογον verjetnost, opravičenje, tehten razlog. 3. adv. εὐλόγως ἔχει verjetno, resnično je.

εὐμένεια, ἡ, ion. -είη (εὐ-μενής) 1. dobrohotnost, prijaznost, naklonjenost, milost παρὰ τῶν θεῶν. 2. εὐμένεια πρὸς τὸ θεῖον pravo obnašanje proti božanstvu, vdanost.

εὐ-μενής 2, ep. εὐ-μενέτης, ὁ (μένος) 1. prijaznega mišljenja, blagohoten, naklonjen, θεοί milostljiv, prijazen, τὸ εὐμενές milost, naklonjenost (bogov). 2. ugoden, lahek, prijeten, priležen γῆ ἐναγωνίσασθαι, zložen ὁδός. – adv. -μενῶς, ion. -μενέως.

εὐνα(σ)τήριον, τό ležišče, postelja.

εὔ-νοος 2, skrč. εὔ-νους, ουν [gen. pl. εὐνόων, at. εὔνων, comp. ion. εὐνοέστερος, at. -νούστερος] naklonjen, dobrohoten, prijaznega mišljenja τινί, τὸ εὔνουν = εὔνοια.

εὐ-παθής 2 (παθεῖν) občutljiv, rahločuten; razdražljiv; πρὸς τὸ πῦρ vneten, upaljiv.

εὔ-πνοος 2, skrč. εὔ-πνους (πνέω) 1. lepo dišeč. 2. a) dobro prepihan, zračen; b) dober za dihanje, τὸ εὔπνουν τοῦ τόπου prost prepih, zračnost. 3. ki lahko diha.

εὔ-πορος 2 (πείρω) 1. kjer se lahko hodi, dostopen, hodljiv, udoben, gladek, izvršljiv, ugoden, lahek, εὔπορόν ἐστι lahko je. 2. a) premožen, bogat ἄνθρωπος; b) spreten, pameten, vešč πρός τι; πόλις τοῖς πᾶσιν εὐπορωτάτη z vsem dobro preskrbljeno mesto. – adv. εὐπόρως lahko, εὐπόρως ἔχω πάντα imam vsega v izobilju, εὐπορώτερον ἔχω τοῦτ' ἀποκρίνασθαι na to laže odgovorim.

εὐ-πρεπής 2 (πρέπω) 1. dostojen, primeren, spodoben, prikladen εὐπρεπές ἐστι z inf. spodobi se. 2. lep, zal, ugleden, odličen, slaven; τὸ εὐπρεπὲς τοῦ λόγου lepe, zapeljive besede. 3. lepo doneč, navidezen, dozdeven, verjeten, lepo prikrit, svetohlinski, ἐκ τοῦ εὐπρεποῦς navidez. – adv. εὐπρεπῶς, ion. -έως primerno, spodobno, navidez βούλομαι, ὡς εὐπρεπέστατα τίθημι sestavim kar najprimerneje.

εὕρημα, ατος, τό (εὑρίσκω) 1. najdeno, najdba, najdenec δέχομαι, srečen, nepričakovan dobitek, εὕρημα ποιοῦμαί τι smatram kaj za dobiček in srečo, εὑρίσκω najdem kaj (nepričakovano), εὕρημά ἐστί τινι z inf. sreča je za koga. 2. iznajdba, συμφορᾶς izhod, zdravilo.

εὖρος, ους, τό (εὐρύς) širina, širokost; nav. acc. τὸ εὖρος na širokost, v širokosti.

εὐρῡ́νω [aor. ep. εὔρῡνα] raztegujem, razširjam; τὸ μέσον puščam v sredi velik prostor.

εὐσεβής 2 (σέβω) pobožen, bogaboječ, vesten, čist, prost (krivde); τὸ εὐσεβές = εὐσέβεια. – adv. εὐσεβῶς vestno, na pravi način, εὐσεβῶς ἔχει sveta dolžnost je.

εὔσημος 2 (σῆμα) 1. z dobrim znamenjem, ugoden, τὸ εὔσημον ugodno znamenje. 2. jasen, razločen, razumljiv βοή NT.

εὐτυχέω (εὐ-τυχής) [augm. ηὐ in εὐ] 1. sem srečen, imam srečo, ἔν τινι, τί v čem, τὸ εὐτύχημα εὐτυχέω imam srečo, πάντα v vsem, τοὺς πολέμους v vojnah, εὐτυχεῖτε z bogom, zdravo, srečno; s pt. βαλὼν οὐδεὶς εὐτυχεῖ nobeden ni (bil tako srečen, da bi bil) zadel, ὑμεῖς δὲ εὐτυχοῖτε τὰ κράτιστα βουλευσάμενοι vam pa želim to srečo, da ukrenete (sklenete) to, kar je (za nas vse) najboljše; v pass. εὐτύχηται τοῖς πολεμίοις ἱκανά sovražniki so imeli dosti sreče. 2. o stvareh: gre po sreči, posreči se.

εὐτύχημα, ατος, τό srečen uspeh, srečen naključek (dogodek), sreča; pl. blagostanje, darovi sreče.

εὐ-τυχής 2 (τυχεῖν) kdor je dosegel, kar je želel, srečen, ugoden, srečonosen; τὸ εὐτυχές = εὐτυχία. – adv. -χῶς, ion. -χέως srečno, z dobrim uspehom, εὐτυχῶς πράττω dobro se mi godi, sem srečen, εὐτυχῶς πως po nekem srečnem naključju.