Franja

μέσος 3, ep. μέσσος [Et. iz μέσσος, lat. medius (gal. Medio-lanum), slov. meja iz medja, idevr. medhjā, med, nem. Mitte, mitten. – comp. μεσαίτερος, sup. μεσαίτατος, ep. μέσ(σ)ατος] I. adi. 1. o prostoru: v sredi, srednji, βάλεν αὐχένα μέσσον zadel je vrat v sredi, ὁ μέσος ποταμός srednja reka, διὰ μέσης τῆς πόλεως skozi sredo mesta, ἡ μέση πόλις srednje mesto, ἡ πόλις μέση ali μέση ἡ πόλις sredina mesta; μέσος τινός v sredi (med). 2. o času: μέσον ἦμαρ poldne, μέσον ἡμέρας, μέσης ἡμέρας opoldne NT, μέσαι νύκτες, μέσον νυκτῶν polnoč, μέσσα ἀκτίς jug. 3. a) srednji, srednjega stanu ἀνήρ, zmeren; b) posredujoč, δικαστής razsodnik; c) nepristranski, nevtralen. II. subst. τὸ μέσον, τὰ μέσα sreda, τὸ μέσον ἡμέρας poldne, νυκτῶν polnoč; pos. a) sredina, središče, centrum τῆς Ἀκροπόλεως; b) razdalja, oddaljenost, razlika τῆς θοίνης; medčasje; τὸ μέσον τῶν τειχῶν prostor med zidoma; c) srednja pot, srednje število τὸ μέσον σκοποῦντι; d) nepristranost, nevtralnost; e) posredovanje, sprava, μέσον οὐδὲν ἔχθρας to sovraštvo se ne da poravnati; f) javnost; g) s predlogi: α.) ἀνὰ μέσον po sredi; β.) διὰ μέσου med tem, v tem času, ἐν τῷ δὰὰ μέσου med tem časom; v sredi, v sredo; διὰ μέσου γίγνομαι pridem (stopim) vmes (v sredo), διὰ μέσου ποιοῦμαι vzamem (postavim) v sredo; τὸ διὰ μέσου srednji čas, οἱ διὰ μέσου πολῖται srednja (državljanska) stranka, οἱ διὰ μέσου nepristranski ljudje; γ.) ἐκ μέσου καθῆστο odšel je iz njih srede, κατέατο ἐκ τοῦ μέσου bili so nevtralni, ἕζομαι ἐκ μέσου sedim daleč od srede, ostajam nad strankama (nepristranski), ἐκ τοῦ μέσου γίγνομαι odidem, umaknem se s poti NT; δ.) εἰς μέσον τινός v sredo med, ἔστη stopil je v njih sredo NT, javno, nepristranski, φέρω, λέγω naznanjam, objavljam, γνώμην izrekam javno svoje mnenje, εἰς μέσον τίθημι položim v sredo (bojno nagrado), τὰ πράγματα κατατίθημι ἐς τὸ μέσον τινί prepustim komu vlado, dam komu nazaj (vlado), ἐς μέσον δείκνυμί τινα pokažem koga javno, εἰς τὸ μέσον πάντων λέγω govorim vpričo vseh, ἐς μέσον ἀμφοτέροις δικάζω sodim nepristranski, συμβαίνω ἐς τὸ μέσον dogovorim se, zedinim se; ε.) ἐν μέσῳ v sredi, na razpolago, vmes med čim, ἐν μέσῳ εἰμί, κεῖμαι sem, ležim v sredi (pred očmi vseh gledalcev kot bojna nagrada), ἐν μέσῳ εἰμί (τοῦ συμμῖξαι) oviram, ἐν τῷ μέσῳ παρέχω ἐμαυτόν vsakemu dovoljujem pristop; ζ.) κατὰ μέσον = ἐν μέσῳ. III. adv. μέσως, μέσον sredi, posredi, srednje, μέσως ἔχω držim se prave mere.

μετα-δαίνυμαι med. ep. [fut. μεταδαίσομαι] jem, obedujem s kom τινί, od česa τινός.

μετ-αιτέω ion. zahtevam, terjam svoj delež, τινός od česa, τινά od koga; vobče: zahtevam.

μετα-λήγω, ep. μετα-λλήγω opuščam kaj, odstopam od česa τινός.

μεταπεμπτέος 3 (adi. verb. od μετα-πέμπομαι) po kogar se mora poslati, kdor se mora pripeljati.

μετα-τίθημι (gl. τίθημι) 1. act. a) vmes postavljam (spravljam) kaj, κέλαδον povzročim, napravim hrup; b) prestavljam, premeščam, izpreminjam, premenim, podtikam προφάσεις; pridobivam na svojo stran. 2. med. a) izpreminjam kaj svojega, preobračam, izpreminjam svoje mnenje (nazore) γνώμην, odpadam od, obračam se od česa NT, νόμους odpravljam, εἰρημένα jemljem nazaj, preklicujem; b) izpreminjam se NT; c) izpremenim, storim, da je kaj komu v korist τινὶ κέρδος.

μετ-έχω, μετ-ίσχω [fut. μεθ-έξω, aor. μετέσχον, pf. μετέσχηκα, adi. verb. μεθεκτέον] imam delež pri čem, deležen sem česa τινός; imam, uživam kaj skupno s kom, sem udeležen, sokrivec; τῶν ἴσων τινί uživam s kom enake časti; dobil sem, imam τέχνης, τὶ τοῦ θείου imam na sebi nekaj božanskega, πλεῖστόν τινος μέρος imam največji užitek od.

μετ-έωρος 2, ep. μετ-ήορος 2 [Et. μετά + ἄϝορος, gl. ἀείρω] 1. kvišku dvignjen, v zraku (viseč), visoko (v zraku), nad zemljo, na nebu, na širokem morju (Arrian tudi: v sredi pristanišča); zelo narastel ποταμός, μετεώρους ἐξεκόμισαν τὰς ἁμάξας dvignili so vozove kvišku in jih (tako) izvlekli. 2. pren. a) omahljiv, negotov, dvomljiv; b) v napetem pričakovanju, napet, razvnet, razburjen, v nevarnosti. 3. subst. τὰ μετέωρα visoko ležeči kraji (višine), nadzemske stvari, pojavi na nebu, nebesne prikazni; ἀπὸ τοῦ μετεώρου od zgoraj doli.

μέτ-οπιν adv. poet. μετ-όπισθε(ν) ep. 1. kraj.: vzadaj, za hrbtom, od vzadaj, za, nazaj. 2. čas.: pozneje, potem, v bodoče; παῖδες μετόπισθε λελειμμένοι (za)ostali.

μετρέω (μέτρον) [pf. pass. 3 pl. ion. μεμετρέαται] 1. act. in pass. a) merim, iz-, od-, premerim, prevozim, preplovem πέλαγος; b) pre-, ocenim, preračunim, presojam γαστρὶ τὴν εὐδαιμονίαν, τινά NT. 2. med. dam si odmeriti; dobim kaj odmerjeno σῖτον.

μέτωπον, τό (ὤψ) 1. čelo. 2. prednja stran ali vrsta, pročelje, ospredje, παρετάξαντο ἐν μετώπῳ s čelom naprej, v raztegnjeni vrsti, drug poleg drugega, εἰς μέτωπον ἔστην postavil sem se na čelo v srednjo vrsto, κατὰ μέτωπον od spredaj, v pročelju.

μηδ-αμόθεν adv. od nikoder.

Μηδία, ἡ Medija, Μηδίας τεἰχος medijski zid (zgrajen od babilonskih kraljev od Evfrata do Tigrisa za obrambo proti Medijcem); Μῆδοι, οἱ Medijci, tudi = Perzijani; Μηδικός 3 medijski, perzijski, ἡ Μηδική (γῆ) Medija.

μηλο-φόρος 2 (φέρω) ki nosi jabolka; subst. οἱ μηλοφόροι nosilci jabolk, telesni stražniki perzijskih kraljev; od njih je imelo na sulicah 1000 mož zlata, 9000 pa srebrna jabolka.

μητρόθεν adv. od matere, po materi.

μηχανητέον adi. verb. od μηχανάομαι treba je narediti ali izmisliti.

μιαρός 3 [Et. iz miwero-s od μιαίνω] 1. okrvavljen, omadeževan. 2. brezbožen, zločinski, zanikaren, pokvarjen.

μνοία, ἡ (od δμώς) sužnost, robstvo; pl. sužnji.

μοιρίδιος 3 (μοῖρα) poet. od usode določen τίσις, usojen, δύνασις moč usode.

μόριμος 2 (μόρος) ep. od usode določen, usojen.