-
ἔγ-κειμαι d. m. 1. ležim v, na čem; sem, nahajam se v čem βλάβαις; bavim se s čim. 2. nadlegujem, mučim koga s prošnjami, trdo prijemam, pestim, napadam, pritiskam, πολλὸς ἐνέκειτο silno je nadlegoval; preganjam, za petami sem komu; sovražen sem komu; πολὺς τοῖς συμβεβηκόσιν imam za zelo važno, pripisujem veliko važnost čemu, zelo poudarjam dejanski izid.
-
ἐγ-κεράννῡμι, ep. ἐγ-κεράω (tudi v tmezi) [ep. 3 pl. impf. pass. ἐγκερόωντο] 1. act. primešam, mešam v, vtepam, vzbujam. 2. med. napravljam, snujem, μεγάλα πρήγματα velike nemire.
-
ἐγ-κλείω, at. -κλῄω, ion. -κληίω 1. zapiram, zaklepam τινί, ἑρκέων ἐγκεκλημένος v okopih zajet; γλῶσσαν imam jezik za zobmi, držim usta zaprta. 2. med. zaklepam se; zaklepam, zapiram pri sebi.
-
ἐγ-κλῑ́νω 1. trans. nagibljem, upogibljem, εἴς τι kam, πόνος ὔμμι ἐγκέκλιται trud (skrb) leži, sloni na vajinih ramah. 2. intr. a) nagibljem se, uklonim se, upognem se, πρός τινα naslanjam se, ταῖς κεφαλαῖς pobešam glavo, pf. slonim na; b) obrnem se v beg, umikam se, τινί pred kom.
-
ἐγ-κοιμάομαι d. p. spim, ἔν τινι v čem.
-
ἐγ-κοσμέω ep. urejam v čem, spravljam v red τινί.
-
ἐγ-κράζω zadiram se v koga (nad kom) ἐπί τινα.
-
ἐγ-κρατής 2 (κράτος) 1. ki dobro drži, krepek, trden, močen σώματα. 2. a) ki ima kaj v svoji oblasti, ki obvlada, vodi, gospodar, vladar, τινός česa; ἐγχρατὴς γίγνομαί τινος spravim kaj v svojo oblast, polastim se česa; ναὸς ἐγκρατῆ πόδα vrv, ki vlada ladjo = jadrna vrv; οἱ ἐγκρατεῖς (παίδων) ki imajo (deklice) v svoji oblasti; b) ki ima sebe v oblasti, zdržen, zmeren, τινός v čem. – adv. -τῶς krepko, zmerno ἄρχω.
-
ἐγ-κρύπτω ep. 1. skrivam v σποδιῇ. 2. primesim τὶ εἴς τι NT.
-
ἐγ-κτάομαι med. pridobivam si v tuji deželi (občini) posestvo.
-
ἔγκτημα, ατος, τό posest v tuji občini.
-
ἔγκτησις, εως, ἡ pravica, pridobiti si posestvo v tuji deželi, posest v tuji deželi.
-
ἐγ-κύκλιος 2 poet. 1. okrogel, v krogu se vrteč, krožeč. 2. splošen, občen, navaden, ἐγκύκλια μαθήματα ali τὰ ἐγκύκλια običajna, splošna izobrazba (znanosti in umetnosti, ki se jih je moral vsak Grk naučiti).
-
ἐγ-κυκλόω poet. vrtim, sučem v krogu (okrog) ὀφθαλμόν; med. obkrožam, obdajam.
-
ἐγ-κυλῑ́ομαι pass. valjam se v čem, zavijam se v kaj, zapletam se v kaj, vdajam se čemu εἰς ἔρωτας.
-
ἐγ-κῡ́μων (κύω) ἔγ-κυος 2 ep. noseč, v drugem stanu; pren. napolnjen s čim, poln česa τινός; τὴν ψυχήν duhovit.
-
ἐγ-κύπτω pripogibam se (na bližnje zlo), sklonim se v kaj, pokukam v kaj, ogledavam (zlo svojih bližnjih), pt. pf. ἐγκεκυφώς pripognjen, zgrbljen.
-
ἐγ-κυρέω, ἐγ-κύρω ep. ion. poet. [fut. ἐγκύρσω, ion. -ρήσω, aor. ἐνέκυρσα, ion. ἐνεκύρησα] 1. zadevam, naletavam na, srečam koga τινί, τινός; ἀλογίης πολλῆς nihče se ne meni za me. 2. dosežem kaj, zabredem kam, padem v nesrečo τινί.
-
ἐγχείη, ἡ ep. (ἔγχος) kopje, sulica, ἐγχείῃ ἐκέκαστο odlikoval se je v boju s kopji.
-
ἐγχειρίδιος 2 kar se drži v roki, priročen; subst. τό ἐγχειρίδιον bodalo, bodalce, meč.