Franja

γᾰλήνη, ἡ [Et. od. γελάω, smejem se, veder sem, odtod: γλήνη, γλῆνος, γλαυκός] tihota, tišina, brezvetrje, morska gladina; γαλήνην ἐλαύνω plovem po mirnem morju; pren. veselost, radost, mir.

γαμέω [Et. kor. gem, lat. geminus, dvojček; gener iz gemer (po gen-us). – Obl. fut. γαμῶ, γαμοῦμαι, aor. ἔγημα, ἐγημάμην, pf. γεγάμηκα, -μημαι; ep. ion. fut. γαμέω, aor. NT ἐγάμησα, fut. ep. med. γαμέσσεται (Il. 9, 394 stoji sedaj γε μάσσεται poiskal bo)] 1. act. a) o možu: (o)ženim se, poročim se, vzamem za ženo τινά, abs. Plut. Per. 7 obhajam (imam) ženitovanje; γυναῖκα εἰς οἰκίαν vzamem za ženo v hišo, γάμον γαμεῖν zakon skleniti, τινός s kom, τοὺς πρώτους (γάμους) ἐγάμεε Κύρου δύο θυγατέρας prvič in drugič se je oženil z dvema K. hčerama, λέκτρα βασιλέων γαμέω oženim se s kraljevo hčerjo, ἐξ ἐμεῦ γῆμαι vzeti ženo iz moje hiše; ὁ γεγαμηκώς oženjenec, poročenec; b) o ženi: NT omožim se, vzamem za moža; Evr. Med. 606 γαμοῦσά σε ko sem se s teboj omožila. 2. med. omožim se s kom τινί; o starših: dam hčer za ženo, omožim (hčer). 3. pass. ἡ γεγαμημένη omožena (žena).

γαμίζω možim; pass. možim se.

γάμος, ὁ 1. svatovščina, ženitvovanje, pirovanje, γάμον τεύχω, ἀρτύω imam, napravim ženitvovanje; pos. svatovski obed, γάμον ἑστιῶ, ποιῶ, δαίνυμι, ἐπιτελέω dam, napravim svatovski obed, svatujem, pirujem. 2. ženitev, možitev, zakon; γάμον γαμεῖν skleniti zakon, omožiti se; evfem. tudi razuzdano življenje. 3. meton. (zakonska) žena; γάμον λαμβάνω γενναῖον vzamem ženo iz plemenite hiše.

γανάω (γάνος) [pl. ep. γανόων, γανόωσα] ep. svetim se, bliščim se, lesketam se, sem sijajen.

γανόω (γάνος) razsvetlim, olepšam, nališpam, razveselim; pass. naslajam se, razveseljujem se, ἐπί τινι s čim.

γᾱ́-νυμαι [Et. γάνυμι iz ga-né-u-mi, gl. γαίω. – Obl. fut. ep. γανύσσομαι]. d. m. veselim se, naslajam se, radujem se (ἐπί) τινι.

γάρ (iz γὲ ἄρ = saj torej) veznik, ki ne stoji nikdar na prvem (navadno na drugem) mestu 1. navaja vzrok: kajti, namreč, zakaj, saj (lat. nam, enim); pomni: a) včasih stoji pred stavkom, čigar veljavnost utemeljuje: Ἀτρείδη, πολλοὶ γάρ τεθνάσι Ἀχαιοί, τῷ σε χρὴ πόλεμον παῦσαι ker je mnogo A. umrlo, moraš; ali ti moraš, kajti; b) včasih stoji v parentezi: καὶ ἐγώ – ἔγνων γάρ, ὅτι οὐκ ἤρεσεν – ἀλλά τοι ἔφην spoznal sem namreč; c) ne redko stoji γάρ eliptično (stavek, ki se utemeljuje, se mora iz zveze dopolniti); οὔτε ἐσθίουσιν πλείω ἢ δύνανται φέρειν, διαρραγεῖεν γάρ ἄν (kajti sicer bi …) namreč εἰ πλείω ἐσθίοιεν; tako posebno v odgovorih: καὶ δῆτ' ἐτόλμας … ὑπερβαίνειν νόμους; οὐ γάρ τί μοι Zεὺς ἦν ὁ κηρύξας τάδε = da, saj ni Z. zapovedal tega; πολλὴ γὰρ ἀνάγκη da, kajti to je neizogibno. 2. potrjuje kaj: gotovo, seveda, kajpada, nemara, pač. 3. nam kaj pojasnjuje ali razlaga: namreč (ἓν δ' ἴσθ'* ὅσων γὰρ εἰσεκήρυξαν, Soph. El. 690). 4. v vprašanjih izraža posledico: torej ἦ ζῆ γὰρ ἁνήρ; ποιμὴν γὰρ ἦσθα ti si bil torej pastir? 5. v zvezi z drugimi členicami; ἀλλά γάρ pa seveda, pa vendar; εἰ γάρ, αἰ γάρ, εἴθε γάρ = utinam; καὶ γάρ = etenim, kajti tudi; καὶ γὰρ οὖν zatorej tudi; γάρ τοι zares; οὐ γάρ; τί γάρ; kako neki ? οὐ γὰρ ἀλλά seveda, pa vendar, pri vsem tem pa.

γαυριάω (γαῦρος) hvalim se, ponosen sem na, baham se, ponašam se, (ἐπί) τινι s čim.

γαυρόομαι (γαῦρος) pass. poet. prevzeten sem, baham se, veselja poskakujem (ἐπί) τινι.

γέγωνα (gl. γιγνώσκω) ep. [pf. s prez. pom. 3 s. γέγωνε, imper. γέγωνε, pt. γεγωνώς], poleg tega γεγωνέω, γεγώνω, γεγωνίσκω [inf. ep. γεγωνέμεν, impf. ep. γεγώνευν, ἐγεγώνει, fut. γεγωνήσω] oglašam se, kličem, govorim, pravim, oznanjam, ὅσσον γέγωνε βοήσας kakor daleč se sliši človeški glas; γέγωνέ τε πᾶν κατὰ ἄστυ njen klic se je slišal po celem mestu.

γείνομαι [aor. med. ἐγεινάμην, cj. 2. sg. aor. γείνεαι] 1. prez. in impf. ep. pass.: rodim se, οἱ γεινόμενοι rojeni. 2. aor. εp. poet. ion. rodil sem, ἡ γειναμένη mati, οἱ γεινάμενοι starši, roditelji.

γελασείω (desider. od γελάω) hoče se mi smejati, rad bi se smejal.

γελᾰ́ω [Et. kor. g'el. – Obl. ep. γελόω in γελοιάω; fut. γελάσομαι, aor. ἐγέλασα, pass. pf. γεγέλασμαι, aor. ἐγελάσθην, fut. γελασθήσομαι; ep. pt. γελόωντες, γελώοντες, γελοιώντες, impf. γελώων, aor. ἐγέλασσα]. 1. intr. a) svetim se, žarim se, bliščim se χθών; žari mi obraz od veselja (ἐπί) τινι; b) smejem se, smehljam se, vesel sem, radujem se; aor. zasmejal sem se, moral sem se smejati. 2. trans. smejem se komu, rogam se, zasmehujem koga τί, τινά.

γέλως, ωτος, ὁ [ep. dat. γέλῳ] 1. smeh, smejanje, krohot; ἐπὶ γέλωτι za šalo; γέλωτα ὀφλισκάνω zaslužim smeh; γέλωτα παρέχω vzbujam, povzročam smeh; κατέχω γέλωτα vzdržujem se smeha, zatrem smeh. 2. zasmeh(ovanje), roganje; εἰς γέλωτα τρέπω obračam kaj na smešno stran; γέλωτα τίθεμαί τι smešim kaj, smejem se komu; γέλως εἰμί, γίγνομαι zasmehujejo me; γέλως ἔσθ' ὡς smešno je, kako.

γενειάω, γενειάσκω [fut. ion. -ήσω] dobim (imam) brado, obradim se, postanem mož, dorastem.

γενέσια, τά slovesnost za mrtvimi, ki se je obhajala vsako leto na dan smrti; NT obhajanje rojstnega dne, godovanje.

γεννάω (γέννα) 1. rodim, zaplodim, obrodim, donašam; NT tudi o materi: rodim; οἱ γεννήσαντες roditelji; σῶμα μέγα γεννᾶν biti zelo velike rasti (hrust); λόγους καλούς τινα oplodim z lepimi besedami. 2. pass. rodim se, nastanem.

γεννητής, οῦ, ὁ (γεννάω) roditelj, oče, pl. starši; v Atenah so se zvali οἱ γεννηταί meščani, ki so tvorili skupaj en γένος.

γερούσιος 3 (γέρων) kar se tiče starčkov (starejšin), kar njim pristoja ali je njih dolžnost; οἶνος gerontsko vino, ki so ga pili starejšine pri kralju; ὅρκος prisega starejšin.