Franja

Βραγχίδαι, αἱ kraj pri Miletu, kjer je upravljala Apolonovo svetišče svečeniška družina Branhidov, ki se je tako imenovala po svojem predniku Βράγχος.

βραδῡ́νω (βραδύς) [βραδυνῶ, ἐβράδῡνα, ἐβεβραδύκειν] 1. trans. zavlečem, mudim, odlašam. 2. intr. obotavljam se, mudim se, kesnim, τῆς ἐπαγγελίας odlašam z obljubo NT.

βρέμω in med. ep. in poet., ep. βρομέω [Et. nem. brummen iz stvn. breman, Bremse; najbrže lat. fremo (fr. iz mr-; kor. mrem-, sor. murmurare, slov. mrmrati)] bučim, šumim, razsajam, hrumim, odmevam, razlegam se; redko z acc. ἱερὰ παίγματα.

βρενθῡ́ομαι d. m. [Et. kor. g^wrendh- "naraščati, kipeti"; slov. o-grod-je, lat. grandis, velik, gršk. βρένθος ošabnost] baham se, šopirim se, moško se nosim.

βρέχω [βρέξω, ἔβρεξα, βέβρεγμαι, ἐβρέχθην] 1. škropim, močim NT, zmočim; pass. zmočim se, postanem moker. 2. NT pustim, da dežuje, impers. βρέχει dežuje.

βρίζω ep. poet. 1. dremljem, spim. 2. obotavljam se, mudim se, sem brez dela.

βρῑ́θω [impf. βρῖθον, fut. βρίσω, ep. inf. βρισέμεν, aor. ἔβρῑσα, pf. βέβρῑθα] in med; ep. poet. 1. silno sem težek (obtežen), potlačen sem ὑπὸ λαίλαπι, šibim se pod, obložen sem s čim τινί, τινός. 2. močnejši sem od koga, presegam, obvladam, τινί s čim; nagibljem se na kaj; napadem z vso silo ἐπί τι; pt. pf. težek, nadležen ἔρις.

βρῑμάομαι d. m. [impf. ἐβριμῶτο in ἐβριμοῦτο] razsrdim se, razjezim se, τινί nad kom.

βῠθίζω (βυθός) pogrezujem; pass. pogrezujem se, topim se, utonem NT.

βώμιος 3 in 2 ki spada k žrtveniku, ki je (se nahaja) na žrtveniku, ἀκτά stopnica do žrtvenika.

γαίω [Et. kor. gāu, iz γάϝjω, sor. γηθέω iz γᾱϝεθέω iz gāwedhejō, odtod tudi lat. gaudeo; gršk. še γαῦρος, γαύραξ] ep. veselim se, ponosen sem na kaj τινί; κύδεϊ γαίων ki se ponaša s svojo krepkostjo, ponosen na svojo krepkost.

γαλακτο-πότης, ου, ὁ (πίνω) ion. kdor pije mleko, kdor se živi z mlekom ali živi od mleka.

γᾰλήνη, ἡ [Et. od. γελάω, smejem se, veder sem, odtod: γλήνη, γλῆνος, γλαυκός] tihota, tišina, brezvetrje, morska gladina; γαλήνην ἐλαύνω plovem po mirnem morju; pren. veselost, radost, mir.

γαμέω [Et. kor. gem, lat. geminus, dvojček; gener iz gemer (po gen-us). – Obl. fut. γαμῶ, γαμοῦμαι, aor. ἔγημα, ἐγημάμην, pf. γεγάμηκα, -μημαι; ep. ion. fut. γαμέω, aor. NT ἐγάμησα, fut. ep. med. γαμέσσεται (Il. 9, 394 stoji sedaj γε μάσσεται poiskal bo)] 1. act. a) o možu: (o)ženim se, poročim se, vzamem za ženo τινά, abs. Plut. Per. 7 obhajam (imam) ženitovanje; γυναῖκα εἰς οἰκίαν vzamem za ženo v hišo, γάμον γαμεῖν zakon skleniti, τινός s kom, τοὺς πρώτους (γάμους) ἐγάμεε Κύρου δύο θυγατέρας prvič in drugič se je oženil z dvema K. hčerama, λέκτρα βασιλέων γαμέω oženim se s kraljevo hčerjo, ἐξ ἐμεῦ γῆμαι vzeti ženo iz moje hiše; ὁ γεγαμηκώς oženjenec, poročenec; b) o ženi: NT omožim se, vzamem za moža; Evr. Med. 606 γαμοῦσά σε ko sem se s teboj omožila. 2. med. omožim se s kom τινί; o starših: dam hčer za ženo, omožim (hčer). 3. pass. ἡ γεγαμημένη omožena (žena).

γαμίζω možim; pass. možim se.

γάμος, ὁ 1. svatovščina, ženitvovanje, pirovanje, γάμον τεύχω, ἀρτύω imam, napravim ženitvovanje; pos. svatovski obed, γάμον ἑστιῶ, ποιῶ, δαίνυμι, ἐπιτελέω dam, napravim svatovski obed, svatujem, pirujem. 2. ženitev, možitev, zakon; γάμον γαμεῖν skleniti zakon, omožiti se; evfem. tudi razuzdano življenje. 3. meton. (zakonska) žena; γάμον λαμβάνω γενναῖον vzamem ženo iz plemenite hiše.

γανάω (γάνος) [pl. ep. γανόων, γανόωσα] ep. svetim se, bliščim se, lesketam se, sem sijajen.

γανόω (γάνος) razsvetlim, olepšam, nališpam, razveselim; pass. naslajam se, razveseljujem se, ἐπί τινι s čim.

γᾱ́-νυμαι [Et. γάνυμι iz ga-né-u-mi, gl. γαίω. – Obl. fut. ep. γανύσσομαι]. d. m. veselim se, naslajam se, radujem se (ἐπί) τινι.

γάρ (iz γὲ ἄρ = saj torej) veznik, ki ne stoji nikdar na prvem (navadno na drugem) mestu 1. navaja vzrok: kajti, namreč, zakaj, saj (lat. nam, enim); pomni: a) včasih stoji pred stavkom, čigar veljavnost utemeljuje: Ἀτρείδη, πολλοὶ γάρ τεθνάσι Ἀχαιοί, τῷ σε χρὴ πόλεμον παῦσαι ker je mnogo A. umrlo, moraš; ali ti moraš, kajti; b) včasih stoji v parentezi: καὶ ἐγώ – ἔγνων γάρ, ὅτι οὐκ ἤρεσεν – ἀλλά τοι ἔφην spoznal sem namreč; c) ne redko stoji γάρ eliptično (stavek, ki se utemeljuje, se mora iz zveze dopolniti); οὔτε ἐσθίουσιν πλείω ἢ δύνανται φέρειν, διαρραγεῖεν γάρ ἄν (kajti sicer bi …) namreč εἰ πλείω ἐσθίοιεν; tako posebno v odgovorih: καὶ δῆτ' ἐτόλμας … ὑπερβαίνειν νόμους; οὐ γάρ τί μοι Zεὺς ἦν ὁ κηρύξας τάδε = da, saj ni Z. zapovedal tega; πολλὴ γὰρ ἀνάγκη da, kajti to je neizogibno. 2. potrjuje kaj: gotovo, seveda, kajpada, nemara, pač. 3. nam kaj pojasnjuje ali razlaga: namreč (ἓν δ' ἴσθ'* ὅσων γὰρ εἰσεκήρυξαν, Soph. El. 690). 4. v vprašanjih izraža posledico: torej ἦ ζῆ γὰρ ἁνήρ; ποιμὴν γὰρ ἦσθα ti si bil torej pastir? 5. v zvezi z drugimi členicami; ἀλλά γάρ pa seveda, pa vendar; εἰ γάρ, αἰ γάρ, εἴθε γάρ = utinam; καὶ γάρ = etenim, kajti tudi; καὶ γὰρ οὖν zatorej tudi; γάρ τοι zares; οὐ γάρ; τί γάρ; kako neki ? οὐ γὰρ ἀλλά seveda, pa vendar, pri vsem tem pa.