-
ἀ-προσδόκητος 2 (προσ-δοκάω) 1. nepričakovan, nenaden, ἐξ ἀπροσδοκήτου nepričakovano, nenadno. 2. ne pričakujoč, ne sluteč.
-
ἀ-προσήγορος 2 poet. neprijazen, neizprosen, krut, trd(osrčen).
-
ἀ-πρόσιτος 2 (προσ-ιέναι) nedostopen, nedohoden NT.
-
ἀ-πρόσκοπος 2 (προσ-κόπτω) nespotekljiv, brez spotike τινί, neomadeževan, nedolžen NT.
-
ἀ-πρόσμαχος 2 poet. nezmagljiv, nepremagljiv.
-
ἀ-πρόσμ(ε)ικτος 2 ion. ki ne občuje z drugimi, odljuden, nepriljuden τινί.
-
ἀ-προσόμῑλος 2 (προσ-ομιλέω) poet. nepriljuden, nedružaben γῆρας.
-
ἀ-προτίμαστος 2 (προτι-μαίομαι) ep. nedotaknjen.
-
ἀ-προφάσιστος 2 (προ-φασίζομαι) ki se ne izgovarja, brez izgovora, brez ugovora, radovoljen, odkritosrčen, brezobziren.
-
ἀ-προφύλακτος 2 neizogiben, neizbežen, ki se ne da odvrniti.
-
ἄ-πταιστος 2 (πταίω) brez spotike, brez greha NT.
-
ἀπτο-επής 2 (πτόα, ἔπος) ep. drzno govoreč, neustrašen v govorjenju.
-
ἀ-πύλωτος 2 (πυλόω, πύλη) z vrati nezaprt.
-
ἀ-πύργωτος 2 (πυργόω) ep. brez stolpov, neutrjen.
-
ἄ-πῠρος 2 (πῦρ) 1. ep. ki še ni bil v ognju, nerabljen, nov. 2. ki ni bil v ognju napravljen, brez ognja, nekuhan, nestopljen, χρυσός čisto, suho zlato.
-
ἀ-πύρωτος 2 ep. = ἄ-πυρος.
-
ἄ-πυστος 2 (πυθέσθαι) ep. poet. 1. act. kdor ni nič zvedel, brez poročila, neobveščen, nevešč μύθων. 2. pass. a) o komur se ni nič zvedelo, o komur ni duha ne sluha, ki je izginil brez duha in sluha; b) nerazumljiv, tih.
-
ἀπώμοτος 2 (ἀπ-όμνυμι) poet. 1. kdor se je zaklel ali zarotil (da noče česa storiti), vsled prisege oviran. 2. kar se pod prisego zanika ali mora zanikati βροτοῖσιν οὐδέν ἐστ' ἀπώμοτον.
-
ἀραῖος 3 in 2 (ἀρά) 1. Zεύς ki se kliče pri kletvi, ki usliši kletev. 2. preklet. 3. poguben, ki donaša prokletstvo.
-
ἀργι-κέραυνος 2 (ἀργής) ki meče svetle strele, strele vihteč; priimek Zevsov.