Franja

ἐλεεινολογία, ἡ govor, ki vzbuja pomilovanje ali usmiljenje.

ἐλεεινός 3, ep. poet. ἐλεινός (ἔλεος) 1. pomilovanja (sočutja, usmiljenja) vreden, nesrečen, beden. 2. usmiljen, milosrčen. – adv. ἐλεεινά revno, bedno, ἐλεεινὸν δρᾶν milosrčno, usmiljeno ravnati.

ἐλεέω (ἔλεος) pomilujem, usmilim se, τινά koga, τινός zaradi česa; pass. NT usmilijo se me, dosežem milost, sem pomiloščen.

ἐλεημοσύνη, ἡ usmiljenje, dobrotljivost, miloščina NT.

ἐλεήμων 2 ἐλεητικός 3 usmiljen, milosrčen.

ἐλεητύς, ύος, ἡ ep. pomilovanje, usmiljenost, prizanesljivost.

ἐλεινός 3 ep. poet. = ἐλεεινός.

ἕλειος 2 (ἕλος) močvirnat, ki raste ali živi v močvirju.

ἔλεκτο gl. λέγω λέχω.

ἐλελίζω¹ [aor. ἐλέλιξα] 1. kličem ἐλελεῦ, zaženem bojni krik, τῷ Ἐνυαλίῳ Enialiju v čast. 2. tarnam, objokujem.

ἐλελίζω² ep. poet. [aor. ἐλέλιξα, med. -ξάμην in 2 ἐλέλικτο; pass. ἐλελίχθην, 3 pl. ep. ἐλέλιχθεν] 1. stresem, pretresem, obrnem, sučem, (za)podim v beg; pass. hitro se obrnem, tresem se, zatrepečem, γυῖα drhte, se šibe; med. vihram, zvijam se. 2. premikam, φόρμιγγα brenkam na, ubiram strune, citram.

ἐλελί-χθων, ονος, ὁ (ἐλελίζω²) poet. ki pretresa zemljo, zemljo tresoč.

Ἑλένη, ἡ Zevsova hči, Menelajeva soproga.

Ἕλενος, ὁ sin Priama in Hekabe, vedeževalec.

ἑλεό-θρεπτος 2 ep. v močvirju zrastel.

ἐλεός, ὁ ep. kuhinjska miza (na kateri se je rezalo meso).

ἔλεος, ὁ ἔλεος, ους, τό NT usmiljenje, milosrčnost, κατ' ἔλεον po svojem usmiljenju, ἔλεον ποιῶ imam usmiljenje, usmilim se, λαμβάνω ἔλεον najdem usmiljenje, usmilijo se me NT.

Ἐλεοῦς gl. Ἐλαιοῦς.

ἕλεσκον gl. αἱρέω.

ἑλετός (ἑλεῖν) ep. ki se da ujeti.