-
ἔκ-φῡλος 2 nenavaden, ogromen, velikanski.
-
ἔκφυσις, εως, ἡ vzrast, zarodek, kal, poganjanje.
-
ἐκ-φῠ́ω [aor. 2 ἐξέφῡν, pf. act. ἐκπέφῡκα, pt. ep. ἐκπεφυυῖαι] 1. trans. dam rasti, pustim, da kaj vzraste, φύλλα poženem listje NT, (po)rodim. 2. intr. vzrastem, nastanem, postanem iz česa, rodim se, izhajam iz koga τινός, λάλημα ἐκπεφυκὸς εἶ rojen blebetač si.
-
ἐκ-φωνέω zakričim, vzkliknem.
-
ἐκ-χέω [gl. χέω; ep. aor. med. ἐκχεύατο, ἔκχῠτο, ἐξέχῠτο, pt. ἐκχύμενος, plpf. ἐξεκέχυντο, NT fut. ἐκχεῶ] 1. act. iz-, razlivam, prelivam (kri), pretakam (solze); zapravljam, razsipljem, uničim, preprečim σόφισμα. 2. med. izspem si, izsujem si ὀϊστούς. 3. pass. raz-, izlivam se, vrem, valim se, planem iz česa, τινὸς χολάδες ἔκχυντο (v tmezi) čreva so se mu izsula, ὄμβρος ploha se vlije, αἱ ὁμολογίαι ἐκκεχυμέναι εἰσίν so splavale po vodi, μελαθρόφιν visim s česa; NT zabredem v zmote τῇ πλάνῃ.
-
ἐκ-χόω gl. ἐκ-χώννυμι.
-
ἐκ-χράω 1. ion. zadostujem; pren. τινί všeč sem, ugajam komu. 2. poet. naznanjam, prorokujem.
-
ἐκ-χρηματίζομαι med. izsiljujem denar od koga τινά.
-
ἐκ-χύνω = ἐκ-χέω.
-
ἐκ-χώννῡμι [pf. pass. ἐκκέχωσμαι, aor. ἐξεχώσθη] ion. dvignem s tem, da nasujem, πόλιν visoko nasujem; o reki: zablatim.
-
ἐκ-χωρέω iz-, odhajam iz česa, umikam se komu τινί, ἀστράγαλος ἐκ τῶν ἄρθρων ἐξεχώρησε izpehnil, izvinil si je gleženj.
-
ἐκ-ψῡ́χω izdihnem, umrjem NT.
-
ἑκών, οῦσα, όν [Et. part. glagola idevr. wek'-mi, hočem; gršk. odtod ἕκητι, ἑκηβόλος, ἑκά(ϝ)εργος] prostovoljen, iz lastnega nagiba, sam od sebe, rad, nalašč, ἐμοῦ οὐχ ἑκόντος proti moji volji, ἑκὼν εἶναι kolikor je od mene odvisno, kolikor je človek gospodar svoje volje.
-
ἐλᾱ́α, ἐλαία, ἡ, ion. ἐλαίη [Et. iz ἐλαιϝᾱ, lat. olīva, ἔλαιον iz ἔλαιϝον] oljka, oliva.
-
ἐλάαν gl. ἐλαύνω.
-
ἐλᾱΐνεος 3 ep., ἐλᾱ́ϊνος 3 ep. iz oljke, oljčen.
-
ἔλαιον, τό oljkovo olje, mazilno olje.
-
ἔλαιος, ὁ divja oljka.
-
Ἐλαιοῦς, οῦντος, ὁ mesto na trak. Kersonezu.
-
ἐλαιών, ῶνος, ὁ Oljska gora NT.