Franja

δυστυχέω (δυσ-τυχής) [aor. ἐδυστύχησα, pass. ἐδυστυχήθην, pf. δεδυστύχηκα] 1. act. nimam sreče, sem nesrečen, εἴς τι v čem, imam nesrečo, izgubim bitko, ὁ τύμβος δυστυχῶν tvoj neposvečeni grob (grob v tuji deželi); εἰ κείνῳ γένος μὴ δυστύχησεν ko bi bil zapustil otroke. 2. pass. ponesrečim se, izpodleti mi kaj.

δυσχρηστέομαι med. ne vem si pomagati, sem v zadregi.

δύω¹ (ῡ at., ῠ ep.) [fut. δῡ́σω, aor. ἔδῡσα, -άμην, ep. ἐδύσετο, pf. δέδῠκα, pass. pf. δέδῠμαι, aor. ἐδῠ́θην; intr. δύομαι, δῡ́σομαι, aor. ἔδῡν, δῦναι, pf. δέδῡκα; vzpor. obl. δύνω (samo prez. in impf.); ep. aor. ind. 3. sg. δῦ, iter. δύσκε, cj. δύω, ῃς, ῃ, opt. δύη in δῦμεν, inf. δύμεναι, imper. δύσεο, pt. δυσόμενος] 1. trans. a) potopim, pogreznem ναῦν; b) oblačim, oborožujem τεύχεα. 2. intr. a) potopim se, pogreznem se, grem, stopim, vderem v kaj, pomešam se (grem) med kaj τί, εἴσω, εἰς, κατὰ κῦμα, κατὰ σπείους, ὑπό, πρός τι, γαῖαν grem pod zemljo, umrjem; κάματος γυῖα utrujenost je prevzela, se je polastila udov, δῦ μιν Ἄρης bojaželjnost ga je navdala, slično: ἄχος ἔδυ κραδίην, χόλος ἔδυ μιν, δύσεν εἰς Αἴαντα skril se je za Ajanta; b) oblačim se v kaj, odevam se s čim, zavijam se v kaj, denem nase, ἀλκήν oborožim se, opašem se z močjo; c) zaidem, zahajam (o solncu in zvezdah); Hom. rabi v tem pomenu tudi pt. pr. act. δύων.

δυωδεκά-πολις, ι, gen. ιος, ion. dvanajsteromesten, Ἴωνες Jonci dvanajsterih mest, zaveza dvanajstih mest v Mali Aziji.

Δωδώνη, ἡ staro Zevsovo preročišče v Tesprotidi, Δωδῶνι v Dodoni. – adi. Δωδωναῖος 3, fem. Δωδωνίς, ίδος.

δωρεά, ἡ, star. δωρειά, ion. δωρεή (δίδωμι) 1. dar, častno darilo. 2. dobiček, čast. – adv. NT δωρεάν v dar, zastonj, brez vzroka.

Δωρίς, ίδος, ἡ 1. γῆ pokrajina Dorida. 2. γυνή Dorjanka, Δώριον, τό mesto v Nestorjevi deželi. – Δωριέες, εῖς, οἱ Dorci, glavno helensko pleme, potomci Helenovega sina po imenu Δῶρος; adi. Δωρικός 3, Δωριακός 3 dorski; adv. Δωριστί po dorsko, po dorski šegi, v dorskem tonovem načinu.

ἔαρ, αρος, τό, at. gen. ἦρος, dat. ἦρι, ep. εἴαρ [Et. iz ϝεσαρ iz idevr. wesr̥, lat. vēr iz wēsr, slov. ves-na] pomlad, ἅμα τῷ ἔαρι v začetku pomladi, πρὸς ἔαρ na pomlad.

ἐᾰ́ω [Et. iz sewājō, kor. sē(i), izpustiti; lat. sino, ere, stvn. vir-sū-men, nem. ver-säumen. – Obl. at. impf. εἴων, fut. ἐάσω, aor. εἴασα, iter. fut. med. s pas. pom. ἐάσομαι; ep. εἰάω, iter. impf. εἴασκον, ἔασκον]. 1. puščam, dopuščam, dovoljujem; z nikalnico: ne dopuščam, oviram, prepovedujem, zabranjujem, odvračam. 2. o-, popuščam χόλον, puščam v miru, ne brigam se za kaj; pretrgam, prekinem (govor, pot); τινά puščam na cedilu; θρόνους prepuščam.

Ἕβρος, ὁ reka v Trakiji, sedaj Marica.

ἔγ-γαιος 3 in 2 (γῆ) poet. = ἔγγειος 2 kdor (kar) se nahaja na (v) zemlji; domač.

ἐγ-γείνασθαι [samo cj. ἐγγείνωνται] zaplodim, zarodim v.

ἐγγενής 2 (ἐγ-γίγνομαι) rojen v, domač(in); θεοί domači bogovi; soroden, prirojen νοῦς; κακά trpljenje (nesreče) lastnega rodu; adv. ἐγγενῶς s prirojeno (očetovsko) zvestobo.

ἐγ-γηράσκω [fut. ἐγγηράσομαι] postaram se, ostarim pri (v) čem τινί.

ἐγ-γίγνομαι med., ion. -γίνομαι [ep. pf. 3 pl. ἐγγεγάασι] 1. rodim se, nastanem, postanem v čem, stanujem, živim v, κόπος polasti se me, loti se me utrujenost, postanem truden; vsadi se mi kaj, prirojeno mi je kaj πόθος; λήθη τινὸς ἐγγίγνεται (kdo) pozabi na kaj. 2. a) stopam med kaj, potekam, minevam med tem (o času); b) nastopam τὶς λέγων. 3. impers. ἐγγίγνεται mogoče je, dovoljeno je τινί z (acc. c.) inf.; ἐγγενόμενον ker (mu) je bilo mogoče.

ἐγ-γλύφω [aor. ἐνέγλυψα] vrežem, vdolbem, delam žlebiče v.

ἐγ-γράφω 1. vdolbem, vrežem, naslikam, vtisnem τί τινι (v glavo). 2. vpišem, za-, napišem, vknjižim.

ἐγγύθεν adv. (ἐγγύς) 1. od blizu, iz bližine, blizu, v bližini, v bližjem sorodstvu. 2. o času: blizu, kmalu.

ἐγ-γυμνάζομαι med. vežbam, urim se v čem τινί.

ἐγ-γύς (gl. γύαλον) [comp. ἐγγυτέρω, -ον; sup. ἐγγυτάτω, ἐγγύτατα, ἔγγιστα] 1. o prostoru: blizu, v bližini τινός (τινί), ὁ ἐγγύς bližnji (sosed). 2. o času: blizu, skoraj, bližnji, zadnji, naposled; kar ima kmalu nastopiti. 3. sorodno, slično, ἐγγυτέρω τινὸς εἶναι γένει biti s kom v bližjem sorodstvu, ἐγγύς τι τείνω τινός sem komu precej sličen. 4. pri števnikih: skoraj, blizu, malodane.