-
ἀπότομος 2 (ἀπο-τέμνω) 1. odrezan, odsekan, strm. 2. strog, krut.
-
ἄ-ποτος 2 (πίνω) 1. act. kdor ne pije, brez pijače. 2. pass. nepiten.
-
ἀποτρόπαιος 2 nesrečo odvračujoč θεός.
-
ἀπότροπος 2 (ἀπο-τρέπω) 1. ep. proč obrnjen, ločen, samoten, oddaljen od. 2. poet. od česar se kdo proč obrača, mrzek, grozen.
-
ἀπότροφος 2 (ἀπο-τρέφω) ion. daleč od staršev ali v tujini zrejen ali odgojen, odtujen.
-
ἄπ-ουρος 2 (ὄρος) poet. daleč od meje, oddaljen od česa τινός.
-
ἀπό-φθεγκτος 2 (φθέγγομαι) poet. nem, mutast.
-
ἀπο-φώλιος 2 ep. prazen, ničev, brezuspešen; malovreden, εὐναί brez otrok; ἀποφώλια εἰδώς prazne glave, neumen.
-
ἀπο-χειροβίωτος 2 ion. živeč od dela svojih rok ali živeč se z delom svojih rok.
-
ἀ-πρᾱ́γμων 2 (πρᾶγμα) 1. brezdelen, brezposeln, miroljuben, τὸ ἄπραγμον (politična) nedelavnost. 2. kdor se ne udeležuje javnega življenja, kdor je prost državnih opravkov. 3. brez truda, udoben, miren. – adv. -μόνως mirno, brez truda.
-
ἄ-πρᾱκτος 2, ion. ἄ-πρηκτος (πράσσω) 1. act. a) o osebah: kdor ni nič opravil, nič ne opravivši, brez uspeha ἀπονέεσθαι, ἄπρακτοι ἐγένοντο nič niso opravili; b) o stvareh: brezkoristen, brezuspešen ταῦτα πάντα, γῆ neploden (neobdelan). 2. pass. a) proti čemur se ne da nič opraviti, neodvraten ἀνίη, nepremagljiv, neozdravljiv ὀδύναι; b) neizpeljiv, nestorjen, neopravljen; c) τινός: κοὐδὲ μαντικῆς ἄπρακτος ὑμῖν εἰμὶ izkušate me tudi z vedeževanjem. – adv. -άκτως brez uspeha.
-
ἄ-πρᾱτος 2 (πιπράσκω) (še) neprodan.
-
ἀ-πρεπής 2 (πρέπω) nepristojen, neprimeren, nespodoben, nedostojen, nesramen.
-
ἄ-πρηκτος 2 ion. = ἄ-πρακτος.
-
ἀ-πρίατος 2 (πρίαμαι) poet. nekupljen.
-
ἀ-πρόθῡμος 2 neradovoljen, nerad.
-
ἄ-προικος 2 (προίξ) brez dote.
-
ἀ-προνόητος 2 (προ-νοέω) nepremišljen, nepreviden, prenagel. – adv. -ήτως.
-
ἀ-πρόσβατος 2 nepristopen.
-
ἀ-προσδεής 2 kdor ne potrebuje še česa k čemu τινός, kdor zadostuje sam sebi.