Franja

πότμος, ὁ [Et. od πίπτω, kakor lat. cado: casus] ep. poet. kar koga zadene, usoda, nesreča, smrt.

προ-τίθημι [gl. τίθημι; ep. praes. ind. 3 pl. προθέουσι, impf. 3 pl. πρότιθεν; ion. praes. med. 3 pl. προτιθέαται] I. act. in pass. 1. spredaj postavim, postavim pred koga δαῖτα, položim, vržem pred koga, τινὰ κυσίν pred pse za hrano φορβάν, ξείνιά τινι izkazujem komu gostoljubnost; pos. a) prinesem σποδόν τινι, prepustim, izročim τινὰ ταφεῦσιν, podam χεῖρα; b) izpostavim τινά; c) določim οὖρον τῆς ζόης, νόμον ἐμαυτῷ dam si zakon; d) dam na izbiro ἢ πείθεσθαι ἢ πείθειν; λόγον dam besedo; e) držim pred kom, αἰτίαν navedem kot vzrok, ἐλπίδα mamim, slepim z upanjem; f) stavim kaj nad kaj, dajem čemu prednost, bolj cenim τί τινος, ἡμᾶς χρημάτων, ἡδονὴν ἀντὶ τοῦ καλοῦ. 2. javno izpostavim, postavim na ogled τὸν νεκρόν; a) določim, razpišem kot nagrado στέφανον ἆθλα, θάνατον ζημίαν določim za kazen smrt; b) priredim ἀγῶνα (ἅμιλλαν) λόγων pozivljem na boj ali tekmo, ἀγῶνα πονηρίας, ἀέθλους; c) javno razglasim, ukažem, naročim τί, inf.; d) predložim v posvetovanje, dam v razgovor βουλήν, πρᾶγμα ἐς μέσον, λόγον περί τινος, γνώμην stavim predlog; προτίθεται σκοπεῖν περὶ πραγμάτων javne zadeve so predmet posvetovanja. II. med. 1. a) postavim kaj pred se, držim pred seboj πέπλον ὀμμάτων; b) dam si postaviti, prinesti na mizo κρέα, δαῖτα; c) sklenem, namenim se, odmenim si NT, smatram za svojo dolžnost τί ali inf. 2. izpostavim kaj svojega (na ogled), izložim, izpostavim ποτήρια, νεκρόν, μέγα πένθος kažem veliko žalost. 3. določim χρόνους (rok), οὖρον ἐνιαυτόν, napovem πόλεμον, ἔχθραν, skličem λέσχην; εὐλάβειάν τινος odvrnem. 4. bolj cenim, stavim kaj nad kaj τί τινος, τί πάρος τινός.

ῥῑπτός 3 poet. vržen, μόρος smrt vsled padca.

ῥῡ́σιον, τό (ἐρύω) ep. poet. 1. ugrabljeno, (bojni) plen, rop ἐλαύνομαι. 2. a) zastava, zalog; b) kazen, povračilo, odkupnina, odškodnina, φόνον φόνου ῥύσιον τείσω s svojo smrtjo bom njih smrt poplačal.

συν-ίστημι [gl. ἵστημι, pf. pt. ep. συν-εσταώς, ion. συνεστεώς] A trans. I. act. in pass. 1. postavljam (spravljam) skupaj, sestavljam; a) združujem, skupljam, zgoščam; b) ščuvam, podpihujem, razvnemam ἐπί τινα, ἔς τι, ἐπί τινι; ἀντίπαλον ἐμαυτῷ postavljam si sovražnika nasproti. 2. a) seznanjam, predstavljam, priporočam τινά τινι; b) NT kažem ἀγάπην, potrjujem δικαιοσύνην, hvalim ἐμαυτόν, povzdigujem. 3. a) dokazujem, izpričujem, razlagam NT; b) urejam, snujem, ustvarjam, povzročujem ὀλιγαρχίαν, μαντικὴν ἐμαυτῷ pridobivam si, Ἀσίην ἐμαυτῷ podvržem si, θάνατον ἐπί τινι obsodim koga na smrt. II. med. sestavljam (spravljam) sebi skupaj, ustvarjam (napravljam, povzročujem, nabavljam) sebi. B intr. in med. I. 1. prihajam skupaj, shajam se, stopim skupaj, združujem se, držim se skupaj. 2. zbiram se, derem skupaj, πόλεμος vojska se začenja, λέχος τινί vdajam se komu, možim se s kom a) uprem se, zarotim se, οἱ συνεστῶτες zarotniki; b) trčim skupaj, spoprimem se, borim se, prepiram se; γνῶμαι mnenja si nasprotujejo, se ne ujemajo; c) moram se s čim boriti πόνῳ; zabredem v kaj, zapletem se v kaj τινί, λιμῷ pridruži se mi kot tovariš glad; d) postanem, nastanem, začenjam se, izbruhnem πόλεμος; τής μάχης συνεστώσης v začetku bitke. 3. a) stojim skupaj (pri, s kom), držim, ostanem skupaj; b) stojim trdno, συνεστηκώς τινι trden, samostojen v čem; trajam dalje, živim, sem (pri rokah), τοῦτο συνεστήκεε ta boj je trajal (trpel), πάντα συνειστήκει vse je bilo urejeno; c) ustavim se, postanem, prestanem (z vojsko); d) držim s kom, pomagam komu; e) sestojim, sestavljen sem iz česa.

συν-τρέχω 1. tečem skupno s kom, tečem hkrati tudi jaz, τίνι μόρῳ συντρέχει v kakšno smrt hiti? 2. skupaj tečem, stekam se κρατήρ, pren. δόξα; a) zbiram se, kopičim se νέφεα; b) združujem se, zlagam se, ujemam se εἰς τωὐτὸ αἱ γνῶμαι συνέδραμον; τοῖς κριταῖς zedinim se, dogovorim se o volitvi sodnikov, τῇδε τοῦτο συντρέχει sreča in radost hodita skupno; c) derem, drevim se proti komu, spopadem se εἰς χεῖρας.

τελευτή, ἡ (τελέω) 1. končanje, konec (življenja), smrt βίου, βιότοιο; τελευτῆς τυγχάνω najdem smrt, umrjem. 2. cilj, namen, uspeh, posledica, τελευτὴν ποιέω dosežem namen, μύθοιο τελευτή namen pogovora; ἐς τελευτήν, ἐπὶ τελευτῆς proti koncu, naposled, končno. 3. izvršitev, θανάτοιο τελευτή = θάνατος, κακοῦ θυμοῦ τελευτή posledica.

τέλος¹, ους, τό [Et. iz qweles- iz kor. qwel, vrteti; prv. pomen: zvršitev, višek = konec; sor. τέλλω] 1. a) konec, meja, izid, sklep, konec življenja, smrt, τέλος ἔχω po meni je NT, mrtev sem, ἡ ἀρχὴ καὶ τὸ τέλος začetek in konec NT, εἰς τέλος τοῦ ζῆν ἀφικνέομαι dospem na rob življenja, πρὸς τέλος γόων ἀφικνέομαι neham tarnati, τέλος γίγνεται τῇ ἡμέρᾳ dan se bliža (nagiba) h koncu, ἡ θυσία τέλος εἶχεν daritev je bila končana; μύθων konec govora, οὐ τέλος ἵκεο μύθων nisi še vsega povedal (kar bi moral povedati); b) (določen) rok χρόνου, μισθοῖο čas plačila; c) cilj, namen, smoter; τῆς πίστεως namen vere NT, τέλος (χαριέστερον) početje, dejanje; θανάτοιο τέλος = θάνατος, slično γάμοιο, νόστοιο τέλος = γάμος, νόστος; d) adv. τέλος, τὸ τέλος končno, naposled, nazadnje, slednjič, εἰς τέλος naposled, do konca NT, διὰ τέλους neprestano, popolnoma. 2. a) do-, izvršitev, uresničenje, izpolnitev, odločitev, τέλος ἔχει τι izpolnjuje se kaj, ἐν ἐμοὶ τέλος γίγνεται v mojih rokah je odločitev, τούτου τέλος ἐν θεῷ ἐστίν o tem odločuje bog; τέλος τίθημι καλῶς srečno dokončam, τόσσον τέλος ἔχον do tod (tako daleč) so bili narejeni, τέλος μάχης γίγνεται bitka se konča, ἐς τέλος ἔρχομαί τινος dospem do konca, končam (μανίας rešim se blaznosti), τέλος ἐπιτίθημί τινι končam kaj, ὃ πᾶσι τοῖς προτέροις ἐπέθηκεν τέλος s čimer je vsa prejšnja dejanja prekosil, τέλος γίγνεται ἐπ' ἀρῇσιν kletve se izpolnijo; τέλος ποιοῦμαί τινος dovršim kaj; b) uspeh ὁδοῦ, zmaga πολέμοιο, posledica τῶν γενομένων, δίδωμι ἀγαθὸν τέλος podelim uspeh, ἶσον τείνω πολέμου τέλος postavim izid vojne od obeh enako daleč, podelim (obema) enako bojno srečo. 3. vrh(unec), višek, poglavitna stvar, τῶν παίδων popoln razvitek, popolnost, vzor, τοῦ τέλους ἅπτομαι dosežem vzor, αἱ ἐν τέλει γυναῖκες zakonske (omožene) žene; τέλος λαμβάνω dozorim (o žitu), ἥβης τέλος mladostna moč, moška zrelost. 4. (državna) služba, čast, dostojanstvo, oblast, moč, πρὶν τέλος τι τούτων ἔχει predno bi postali pogoji pravnomočni, τέλος ἔχω imam oblast, εἰς τέλος καθίσταμαι, ἐν τέλει γίγνομαι nastopim službo; pos. τὰ τέλη (ἔχοντες), οἱ ἐν τέλει ὄντες višje oblasti, gosposka, vlada, oblastniki, uradniki, vojni svet, οἱ μάλιστα ἐν τέλει najvišji uradniki. 5. a) davek, carina, mitnina NT; b) stroški, izdatki, τοῖς οἰκείοις (ἰδίοις) τέλεσσι na lastne stroške, τέλη λύειν (= λυσιτελεῖν) koristiti τινί; c) (obljubljeno) darilo, daritev, nagrada, ἔγκαρπα sadni darovi, πάγχαλκα τέλη bojna oprava sovražnika, ki se mora Zevsu darovati. 6. pl. posvečenje, posvetitev, svete skrivnosti (misteriji), verska slavnost, praznik, νυμφικά svečano venčanje.

τέμνω [Et. iz tm̥-nō, slov. tnala, strslov. tьną, tęti, razklati, cepiti. – Obl. fut. τεμῶ, τεμοῦμαι, aor. ἔτεμον, ἐτεμόμην, pf. τέτμηκα, pass. pf. τέτμημαι, aor. ἐτμήθην, fut. τμηθήσομαι, fut. 3 τετμήσομαι, adi. verb. τμητός, τμητέος; ep. ion. τάμνω, aor. ἔταμον, τάμον, cj. 3 sg. τάμῃσι, inf. ταμέειν, med. aor. ἐταμόμην; ep. τέμω in τμήγω, pt. aor. 1 τμήξας, aor. 2 act. ἔτμαγον, pass. 3 pl. ἔτμαγεν]. I. act. in pass. režem 1. o zdravniku: režem, izrezujem; pass. pustim, da mi izrežejo rano, τμήμα τέμνομαι urežejo me. 2. razrežem, δίχα razdelim na dva dela, κατά τι razdelim v (na) kaj, τετμημένος ἐξ ἑνὸς δύο iz enega na dva dela razdeljen; pos. a) razrežem, razdelim δέρμα, κρέα, ἰχθῦς, κατὰ μέλη razkosam; b) razsekam, prebodem, ranim χρόα χαλκῷ; c) zakoljem κάπρον Διί (Zevsu na čast); ὅρκια πιστά prisegam (z daritvijo) zvestobo, sklenem trdno zavezo (pogodbo) θάνατόν τοι ὅρκια ἔταμον tebi v smrt sem sklenil zavezo; abs. τάμνω τινί sklenem s kom pogodbo; τομήν povzročim razkol (razpor). 3. odrežem a) σῖτον kosim, žanjem; (po)sekam δένδρεα, δρῦν, ξύλα; z dvojn. acc. ἐρινεὸν τάμνε ὄρπηκας z divje smokve je odsekal mlade vejice; τρίχας, πλόκον itd. strižem; odsekam κεφαλήν, κάρα, τράχηλον; b) izrežem ἱμάντας ἔκ τινος, βέλος ἐκ μηροῦ; τέμενός τινι oddelim, odrežem, nakažem; o rekah: ločim, delim Λιβύην. 4. obrežem, obsekam δούρατα; pren. opustošim χώραν, γῆν, τῆς γῆς opustošim kos zemlje. 5. izkopljem ὀχετούς, napravim ὁδόν, ὁδὸς τετμημένη uglajena pot. 6. (pre)režem (zrak ali vodo), vozim se, peljem se, prepotujem κύματα, θάλασσαν, ὁδόν krenem po poti, τὴν μεσόγαιαν τῆς ὁδοῦ po sredini, μέσον krenem po srednji poti. II. med. 1. (raz)režem, (raz)sekam, koljem zase; orjem (sebi), λίθους obdelujem, lomim. 2. odrežem, posekam zase, ὅρκια sklenem zavezo. 3. ulovim, polovim, odženem si kaj, ἀμφὶ βοῶν ἀγέλας odrežem na obeh straneh, prestrižem, polovim.

τέρμα, ατος, τό [Et. lat. termen, inis, terminus, iz kor. ter, prekoračiti, onstran česa priti] 1. skrajnji konec, meja, izliv (reke), cilj, smoter, poglavitni namen. 2. znamenje (steber) v dirkališču. 3. vrhunec (življenja), starost, smrt βίου, θανάτου.

τῑμάω (τιμή) [fut. τιμήσω in -ομαι; adi. verb. τιμητέον] I. act. in pass. 1. določim ceno; a) cenim, ocenjam, smatram za vredno, πολλοῦ zelo cenim, πλείονος bolj cenim, πρὸ παντός bolj cenim kot vse drugo; b) določim kazen, obsodim na kako kazen, θανάτου na smrt. 2. a) čislam, cenim, spoštujem, uvažujem, častim; b) odlikujem (z nagrado), nagradim, obdarim, gostoljubno sprejmem, poplačam τινά, χάριν izkazujem čast; pass. izkazuje se mi čast, sem spoštovan; c) podelim častno službo; pass. μάλιστα imam največji vpliv; οἱ τετιμημένοι višji dostojanstveniki. II. med. 1. = act. 2. a) predlagam kazen za koga (o tožitelju), τινὶ θανάτου predlagam smrtno kazen; b) o tožencu: ἐμαυτῷ predlagam zase kazen.

τυγχάνω [fut. τεύξομαι, aor. ἔτυχον, pf. τετύχηκα, ep. aor. (ἐ) τύχησα, τύχον, cj. 1 sg. τύχωμι, 3 sg. τύχῃσι, pt. τυχήσας, ion. pf. τέτευχα, plpf. 3 sg. ἐτετεύχεε, NT pf. τέτυχα] 1. a) zadenem (s strelom) τινά, τινός; pren. zadenem, pogodim resnico (zmisel, mnenje), τύχοιμι ἂν εἰπών bi pač prav imenoval, εἰ μή τι καιροῦ τυγχάνω ako ne pogodim resnice (= ako kaj neprimernega rečem); b) naletim, zadenem na kaj, srečam koga, snidem se s kom τινός; c) imam srečo, dosežem svoj namen, posreči se mi, ὅς κε τύχῃ komur se posreči, καὶ ἄγαν εἰ τύχοιμεν celo v najugodnejšem slučaju, οὐκ ἐτύχησεν ἑλίξας ni se mu posrečila vožnja (okrog stebra), χάρις, ἥνπερ τυγχάνων ὑπεσχόμην zahvala, katero sem obljubil, ako se mi to posreči; τυχών komur se je kaj posrečilo, kdor je imel uspeh; τῆς βουλήσεως ugodim želji, ὁ τυχὼν τῆς γνώμης kdor je prodrl s svojim mnenjem; (οἱ δ' ἄλλοι ἐτάξαντο) ὡς ἕκαστοι ἔτυχον kakor je (pač) vsak mogel, ὁπόθεν τύχοιεν odkoder je vsak mogel; d) (slučajno) dosežem, dobim kaj, deležen sem česa νόστου, συγγνώμης; βίης silo mi dela kdo, posili me; τινός τινος dobim kaj od koga, τί τινος, ἐκ, παρά, ὑπό, πρός τινος; ὁποίων τινῶν ἡμῶν ἔτυχον kakšne ljudi (neki) so v nas našli = kako smo se nasproti njim obnašali; ὅτι ἂν τύχωσιν, τοῦτο λέγουσιν kar jim ravno pride na misel, ὅτι ἂν τύχωσιν, τοῦτο πράξουσι kakor ravno pride = popolnoma bodo prepuščeni slepi sreči. 2. intr. a) nahajam se (sem) slučajno kje, μὴ σύ γε κεῖθι τύχοις, ὅτε da ne bi bil slučajno ravno tedaj tam, kadar, εἴπερ τε τύχῃσι μάλα σχεδόν ako je ravno (slučajno) zelo blizu, νῦν δ' ἀγροῖσι τυγχάνει nahaja se ravno sedaj na deželi, ὅπου ἐτύγχανεν ἕκαστος kjer se je ravno vsak nahajal; pf. razprostiram se, raztezam se, ležim πέτρη, πρών; ὁ τυχών katerikoli, katerisibodi, navaden (preprost) človek, majhen δύναμις NT, οἱ τυχόντες navadni ljudje, ljud(stvo); οὐδὲ γὰρ ὧν ἔτυχ' ἦν ni bil navaden človek; pogosto se veže τυγχάνω s part., ki izraža glavno dejanje, dočim se τυγχάνω prevaja z adverbi: slučajno, ravno, morda; n. pr. ἔπος τι τυγχάνει βαλών slučajno (ravno) je izgovoril (prevzetno) besedo, τὰ νοέων τυγχάνω kar ravno mislim, ὁ παῖς ἐτύγχανε καλὸς ὤν naključilo se je, da je bil tisti deček lep; včasih se mora part. dostaviti: τυγχάνει ἔνδον(sc. ὤν) ravno je notri; b) pridem komu v delež, doletim koga πολλά μοι ἔτυχε, σοὶ φόνος ἐξ ἐμέθεν τεύξεται zadela te bo smrt od moje roke; c) nav. impers. slučajno se kaj zgodi, pripeti se, naključi se, primeri se, ἡνίκ' ἂν τύχῃ kadar se ravno naključi, ὅπως ἐτύχομεν kakor se nam je ravno naključilo, kakor smo ravno mogli, ὡς ἔτυχεν kakor je ravno naneslo; ἂν οὕτω τύχῃ če tako nanese, morda, ὁπότε τύχοι včasih, εἰ τύχοι ako se primeri, morebiti, morda, na primer; pt. τυχόν slučajno, morda, morebiti.

ὑπ-άγω A act. I. trans. 1. ženem, vedem, peljem pod kaj τινά, τί; a) ἵππους (ὑπὸ) ζυγόν vpregam v jarem, zapregam, τινὰ ἐς χεῖράς τινος spravljam koga pod oblast koga; b) (δίκην) ženem, peljem, tiram pred sodišče, tožim, τινὰ θανάτου na smrt; τινά, ὑπό τι, ὑπό τινα. 2. a) polagoma zapeljem, pripravim koga kam, ne da bi opazil, zapeljem, prevaram, ukanim, zavedem, εἰς ἀνάγκην spravim v zadrego, primoram, silim k čemu; b) odpeljem koga skrivaj izpod česa, skrivaj odstranim, umaknem, odtegnem, spravim iz ἐκ βελέων, velim počasi se umakniti τὸ στράτευμα. II. intr. 1. polagoma grem, se pomikam naprej, počasi prodiram. 2. (počasi) se odstranim, neopaženo se umikam, skrivaj odhajam, ὕπαγε idi, poberi se NT. B med. I. 1. pridobim zase, zvabim k sebi (na svojo stran), zapeljem. 2. podvržem si, spravljam pod svojo oblast πόλιν.

φθορά, ion. φθορή, ἡ φθόρος, ὁ (φθείρω) 1. uničenje, razrušitev, porušenje, opustošenje; popačenost, pokvarjenost. 2. poguba, pogin, poraz, propast, smrt; izguba; minljivost, trohljivost NT. 3. kuga, bolezen.

φόνος¹, ὁ 1. umor, moritev, uboj, pobijanje, klanje, prelivanje krvi, poboj, smrt, smrtna kazen, δημόλευστος smrt s kamenanjem. 2. a) morilno orodje, kopje; b) vzrok umora Od. 21, 24; c) (po umoru) prelita kri; d) kraj umora.

χείρωμα, ατος, τό poet. premaganje, θανάσιμον nasilna smrt.

χράω [Et. iz χρήjω, gl. χρή. – Obl. act. ion. χρέω, ep. χρείω in χρήω, vzpor. obl. κίχρημι; at. pr. in impf. χρῇς, χρῇ, ἔχρη, ion. χρᾷς, χρᾷ, χρᾶν, χρέωσα, fut. χρήσω, aor. ἔχρησα, pf. κέχρηκα, pass. κέχρη(σ)μαι, aor. pass. ἐχρήσθην – med. ion. χρέωμαι; at. χρῶμαι, χρῇ, χρῆται, χρῶ, χρῆσθαι, χρώμενος, ἐχρῶντο; ion. χρᾶται, χρᾶσθαι, ἐχρᾶτο, imp. χρέω, pt. χρεώμενος, impf. 3 pl. ἐχρέωντο (poleg tega: χρῆται, χρέεται, χρέο, χρῆσθαι, χρέεσθαι, χρεόμενος, ἐχρέοντο), fut. χρήσομαι, aor. ἐχρησάμην, pf. κέχρημαι, fut. 3 κεχρήσομαι, aor. pass. ἐχρήσθην, adi. verb. χρηστός, -τέος]. I. act. 1. poet. zahtevam, želim, hočem ἃ χρῇς, εἴτε χρῇ θανεῖν. 2. dajem komu v porabo, podelim, posodim τινί τι, ἄρτους NT. 3. naznanim božji izrek, prorokujem τί, τινί τι, τινός o čem, ὡς γάρ οἱ χρείων μυθήσατο Φοῖβος, τὸν Ἀπόλλω ταύτην τὴν γῆν χρῆσαι οἰκεῖν A. mu je po proročišču to deželo odkazal za bivališče; pass. prorokuje se mi, pride mi (dobim) prorokovanje, ταῦτά σφι χρηστήρια ἐχρήσθη to se jim je prorokovalo, τὸ κεχρησμένον κακόν (θάνατος) prorokovano, napovedano zlo (smrt), τὸ χρησθέν, τὰ χρησθέντα prorokovanje, izrek proročišča, χρησθὲν αὐτῷ τοῦτο παθεῖν ker mu je bilo prorokovano. II. med. 1. potrebujem, želim si česa, hrepenim, koprnim po čem τινός; pt. pf. κεχρημένος potreben, hrepeneč po γάμου. 2. vzamem na posodo, izposodim si kaj τὶ παρά τινος. 3. dam si prorokovati, izprosim si božji izrek, vprašam proročišče za svet τινί, περί (ἀμφί) τινος, ψυχῇ Τειρεσίαο. 4. rabim, poslužujem se česa, imam; pass. αἱ νῆες ἐς τὸ μὲν ἐποιήθησαν, οὐκ ἐχρήσθησαν se niso porabile za to, za kar so bile narejene; pos. a) porabim za kaj, obrnem v kaj, τί χρήσεσθε(sc. Θηβαίοις) kaj bodete počeli, ἠπόρει, ὅ τι χρήσαιτο ni vedel, kaj bi počel, εἴτε τί ἄλλο χρήσωνται ali kaj naj z njimi narede; χρῷ μοι ὅ τι ἂν βούλῃ ravnaj (postopaj) z menoj, kakor te je volja, ὅ τι χρήσηται τῷ παρόντι πρήγματι kaj naj počne v pričujočem položaju; b) τινί rabim kaj, imam, poslužujem se česa, ἀληθείᾳ govorim resnico, βοῇ καὶ κραυγῇ kričim, συμφορᾷ, συντυχίᾳ, εὐτυχίᾳ imam srečo, sem srečen, ὠνῇ καὶ πράσει kupujem in prodajam, θείῃ πομπῇ χρησάμενος pod božjim spremstvom, μόρῳ umrjem, ὀργῇ χρωμένη v jezi, θαλάσσῃ vozim se po morju, θυσίαις prinašam žrtve, νόμοις držim se zakonov, τοῖς πράγμασιν dobro porabim priliko, οἰωνοῖς opazujem, τοῖς δεινοῖς καλῶς dobro se obnašam v nevarnosti, ὁμολογίᾳ ujemam se (soglašam) s kom; φρεσὶ γὰρ κέχρητ' ἀγαθῇσιν imel je, νιφετῷ trpim vsled snega, τοῖς ἀγαθοῖς izvršujem, delam dobro, ἀρετῇ kažem se hrabrega; c) občujem, družim se, ravnam, postopam s kom, οἱ χρώμενοι αὐτῷ njegovi prijatelji, φιλικώτερόν τινι prijazneje ravnam s kom, τινὶ διδασκάλῳ imam koga za učitelja, ταῖς τέχναις ταύταις παραπετάσμασιν ἐχρήσαντο so jih rabili kot pretvezo, χράομαί τινι ὡς ἀνδρὶ ψεύστῃ ravnam s kom kakor z lažnivcem, imam koga za lažnivca, ὡς φίλῳ, τινὶ πειθομένῳ (πιστῷ) imam koga za prijatelja, spoznam koga za poslušnega (zvestega), ὡς πολεμίῳ τινί ravnam s kom kakor s sovražnikom, sovražno nastopam proti komu, τοῖς θεοῖς imam bogove za prijatelje (za zaveznike).

ψῆφος, ἡ 1. kamenček, kremenec (za računanje ali štetje); račun, καθαραὶ ψῆφοι čist račun (kjer nič ne ostane; Dem. 18, 227 καθαιρῶσιν = καθαροὶ ὦσιν). 2. kamenček pri glasovanju, glasovnica (črna ali bela): a) (oddan) glas, glasovanje (sg. in pl.), ψῆφοι ὑπατικαί volitev konzulov, ἐπάγω, δίδωμί τινι pripustim k glasovanju, pustim glasovati, ψῆφος αὐτῷ ἐπῆκτο περὶ φυγῆς predlagalo se je zanj pregnanstvo, ψήφους διανέμω delim glasovne kamne, glasujem, ψῆφον φέρω, τίθεμαι, προτίθεμαι, διαφέρω, ἐπιφέρω izrekam svojo sodbo, glasujem, ἐμαυτῷ zase, ψῆφον καταφέρω glasujem, odobravam NT, ψῆφον φανερὰν φέρω javno glasujem; ψῆφον λαμβάνω dobim glas, εἰς χεῖρας dobim pravico glasovati, αἰτέω τὴν ψῆφον zahtevam glasovanje; μιᾷ ψήφῳ ἀποκτείνω obsodim z enim glasovanjem na smrt; b) sklep, (raz)sodba, povelje τυράννων; c) javno mnenje. 3. kraj glasovanja, sodišče, areopag ὁσία ψῆφος.

ψῡχή, dor. ψυχᾱ́, ἡ 1. življenjska sila, dih, življenje: ψυχὴ ἔλιπεν αὐτόν življenje ga je zapustilo (ali: izgubil je zavest), ἀγωνίζομαι, μάχομαι περὶ τῆς ψυχῆς borim se za življenje, τρέχω (θέω) περὶ τῆς ψυχῆς, ὁ ἀγὼν περὶ τῆς ψυχῆς boj na življenje in smrt, κινδυνεύω περὶ τῆς ψυχῆς gre mi za življenje, življenje je v nevarnosti, ψυχὴν παρατίθεμαι zastavim svoje življenje. 2. a) duša (umrlih v podzemlju), τῶν τελευτησάντων sence umrlih; b) (= oseba, človek) μεγάλων ψυχῶν ἱείς na visoke ljudi, ὀκτὼ ψυχαὶ διεσώθησαν osem duš (ljudi) NT, ψυχαὶ ὡσεὶ τρισχίλιαι tritisoč duš NT. 3. duša (opp. σῶμα) kot sedež duševnih zmožnosti in strasti: a) razumnost, pamet, zavest; b) pogum, srce, hrabrost; c) želja, težnja, nagon, poželenje; tek ἡ ψυχὴ σῖτον οὐ προσίετο; ἐκ τῆς ψυχῆς iz (celega) srca NT; ἐκ τῆς ψυχῆς φίλος pravi (resničen) prijatelj. 4. pogosto opisuje ψυχή osebo: μηδεὶς κρατείτω τῆς ἐμῆς ψυχῆς (moje osebe), ἡ ψυχή μου in ἡ ἐμὴ ψυχή = ἐγώ, ἡ ψυχή μου παρεσκεύασται pripravljen sem, hočem; tudi v nagovoru: φίλη ψυχή, ὦ ἀγαθὴ καὶ πιστὴ ψυχή.