-
ἀτρεμέω ep. ion. ne trepečem, ne tresem se, sem miren, mirujem, ostanem miren, pomirim se pri čem ἐπί τινος.
-
αὐλός, ὁ [Et. prv. pom. votlina; slov. ulj = votlo drevo, panj; uljnjak, prv. pom. votlina v drevesu; ulica; lat. alvus, votlina itd., alveus; gršk. še αὐλών] 1. cev, tul; cev (pri osti, v katero je bilo nasajeno kopjišče), natikača; žleb, tok (zaponke, v katerega se je vtikala njena igla); αἵματος potok krvi. 2. piščal NT.
-
αὔρα, ion. αὔρη, ἡ (gl. ἀημι) pih, sapa, prepih, zrak, veter, vihar; svež jutranji zrak; ugoden veter (pri plovbi).
-
αὐτο-βοεί adv. (βοή) takoj pri prvem bojnem kriku, pri prvem napadu ali spopadu.
-
αὐτό-φωρος 2 (φωράω) pri tatvini ali kakem dejanju zasačen; ἐπ' αὐτοφώρῳ v/pri kakšnem dejanju (zasačen); komur je krivda dokazana; ἀμπλακήματα zločin, pri katerem se človek sam zasači ali ki ga kdo sam odkrije.
-
ἀφήγημα, ατος, τό, ἀπήγημα ion. ἀφήγησις, εως, ἡ, ἀπήγησις ion. pripovedovanje, (pri)povest.
-
Ἀχίλλειον, τό, ion. -ήιον 1. jonsko mesto pri Prijeni. 2. kraj pri Sigeju z Ah. grobom.
-
βαλαν-άγρα, ἡ ključ, kavelj, kljuka. S tem orodjem so dvigali železni klin (βάλανος), ki se je vtikal pri vratih v zapah, da se ta ni mogel odpehniti.
-
βάλανος, ἡ [Et. pod. gwelē, slov. žel-od, lat. glans, ndis] 1. želod, žir, datelj, (ἀπὸ τοῦ φοίνικος), oreh. 2. železen klin, s katerim se je pritrdil zapah pri vratih, da se ni mogel odpehniti.
-
βασκαίνω [Et. izraz pri čaranju, vzet iz trakijsk. ali ilirsk.] 1. opravljam, obrekujem, obiram, grdim, sramotim τινά, zavidam komu kaj τινί, ἐπί τινος. 2. o-, začaram, premotim koga NT.
-
βιόω (βίος) [praes. nav. ζῆν; fut. βιώσομαι, aor. ἐβίων. inf. βιῶναι, pf. act. βεβίωκα; pass. βεβίωταί μοι = vixi; adi. verb. βιωτέον] 1. act. živim βίον. 2. med. a) ion. životarim, živim od česa, preživljam se; b) ep. trans. oživljam, ohranim pri življenju, rešim komu življenje τινά.
-
Βίστονες, ων, οἱ trakijsko pleme; ἡ Βιστονίς λίμνη zaliv pri Abderi.
-
βουλεύω (βουλή) [fut. βουλεύσω itd.; med. βουλεύσομαι tudi s pas. pom.] 1. act. sem svetovavec (aor. postanem svetovavec), svetujem, preudarjam, izmišljujem, sklepam, nameravam, snujem κακόν τινι; βουλεύων περί σε φαίνομαι pokaže se moje mišljenje nasproti tebi; βουλάς posvetujem se, βουλήν svetujem; ἐς μίαν sklenem soglasno, τὰ βεβουλευμένα sklepi, načrti; εὖ βεβούλευται dobro je sklenjeno. 2. med. a) posvetujem se, preudarjam (pri sebi), izmišljujem si; aor. ukrenem kaj; b) skrbim, brigam se za, sklepam.
-
Βουφράς, άδος, ἡ kraj pri Pilu v Meseniji.
-
βοώτης, ου, ὁ (βοῦς) ozvezdje pri "velikem medvedu" (arktur), čuvar pred velikim medvedom.
-
Βραγχίδαι, αἱ kraj pri Miletu, kjer je upravljala Apolonovo svetišče svečeniška družina Branhidov, ki se je tako imenovala po svojem predniku Βράγχος.
-
γάρ (iz γὲ ἄρ = saj torej) veznik, ki ne stoji nikdar na prvem (navadno na drugem) mestu 1. navaja vzrok: kajti, namreč, zakaj, saj (lat. nam, enim); pomni: a) včasih stoji pred stavkom, čigar veljavnost utemeljuje: Ἀτρείδη, πολλοὶ γάρ τεθνάσι Ἀχαιοί, τῷ σε χρὴ πόλεμον παῦσαι ker je mnogo A. umrlo, moraš; ali ti moraš, kajti; b) včasih stoji v parentezi: καὶ ἐγώ – ἔγνων γάρ, ὅτι οὐκ ἤρεσεν – ἀλλά τοι ἔφην spoznal sem namreč; c) ne redko stoji γάρ eliptično (stavek, ki se utemeljuje, se mora iz zveze dopolniti); οὔτε ἐσθίουσιν πλείω ἢ δύνανται φέρειν, διαρραγεῖεν γάρ ἄν (kajti sicer bi …) namreč εἰ πλείω ἐσθίοιεν; tako posebno v odgovorih: καὶ δῆτ' ἐτόλμας … ὑπερβαίνειν νόμους; οὐ γάρ τί μοι Zεὺς ἦν ὁ κηρύξας τάδε = da, saj ni Z. zapovedal tega; πολλὴ γὰρ ἀνάγκη da, kajti to je neizogibno. 2. potrjuje kaj: gotovo, seveda, kajpada, nemara, pač. 3. nam kaj pojasnjuje ali razlaga: namreč (ἓν δ' ἴσθ'* ὅσων γὰρ εἰσεκήρυξαν, Soph. El. 690). 4. v vprašanjih izraža posledico: torej ἦ ζῆ γὰρ ἁνήρ; ποιμὴν γὰρ ἦσθα ti si bil torej pastir? 5. v zvezi z drugimi členicami; ἀλλά γάρ pa seveda, pa vendar; εἰ γάρ, αἰ γάρ, εἴθε γάρ = utinam; καὶ γάρ = etenim, kajti tudi; καὶ γὰρ οὖν zatorej tudi; γάρ τοι zares; οὐ γάρ; τί γάρ; kako neki ? οὐ γὰρ ἀλλά seveda, pa vendar, pri vsem tem pa.
-
Γέλας, ᾱ, ὁ reka pri Geli.
-
γερούσιος 3 (γέρων) kar se tiče starčkov (starejšin), kar njim pristoja ali je njih dolžnost; οἶνος gerontsko vino, ki so ga pili starejšine pri kralju; ὅρκος prisega starejšin.
-
Γλαύκη, ἡ pristanišče pri Mikali.