Franja

ἀμῡ́νω [Et. iz ἀμύνjω; ἄμῡνα iz ἄμυνjα; prv. pom. od sebe pahniti; sor. lat. moveo. – Obl. fut. ἀμῠνῶ, -νοῦ-μαι, aor. ἤμῡνα, -νάμην, adi. verb. ἀμυντέον; ion. fut. ἀμυνέω, pt. -εῦντες; poet. ἀμυνάθω, aor. ἠμύναθον]. 1. act. odbijam, odvračam τινί τι, τί τινος; νηῶν branim; τὶ λόγοις povračam z besedami, zahvaljujem se; ἔργα κακά kaznujem, τινί pomagam, varujem, περί τινος maščujem koga; τὰ ἀμύνοντα branilno orožje. 2. med. odvračam, odbijam od sebe, branim se proti τινά, τί; bojujem se za koga τινός; maščujem se nad kom, povrnem komu kaj τινά τινι, ὁμοίοις povračam enako z enakim; ὧν ἔπαθον maščujem se za prizadeto žalitev.

ἀμφ-αΐσσομαι (samo v tmezi) skačem okoli, pridrevim, prihrumim od vseh strani; χαῖται ὤμοις griva vihra, pada po plečih.

ἀμφί-ᾰλος 2 (ἅλς) od morja obdan, med dvema morjema ležeč.

ἀμφιβολία, ἡ, ion. ίη (ἀμφιβάλλω) dvom, dvoumnost, stiska, zadrega; ἀμφιβολίῃ ἔχομαι od dveh strani sem napaden, sem v škripcih.

ἀμφί-βολος 2 (ἀμφιβάλλω) 1. od dveh (vseh) strani obstreljan (napaden); ἀ. γίγνομαι od obeh strani se strelja name, pridem v neprijeten (mučen) položaj. 2. dvoumen, dvomljiv, negotov, nezanesljiv; τῇ γνώμῃ neodločen, omahljiv.

ἀμφί-βροτος 2 (βροτός) ep. (vsega) moža braneč; ἀσπίς ki krije človeka od vseh strani, vsekrilen.

ἀμφί-κλυστος 2 (κλύζω) poet. (od morja) opljuskan, obdan.

ἀμφί-κρημνος 2 na vseh straneh od prepadov obdan.

ἀμφι-πλήξ, ῆγος, ὁ, ἡ (πλήττω) poet. ki od obeh strani zadeva; φάσγανον dvorezen; ἀρά dvojno prokletstvo.

ἀμφί-πῠρος 2 (πῦρ) poet. od ognja (plamena) obdan; Ἄρτεμις v obeh rokah noseča plamenice (bakle).

ἀμφί-(ρ)ρῠτος 2 in 3 (ῥέω) ep. ion. poet. od vseh strani od morja obdan.

ἀμφίς ep. ion. 1. adv. a) na obeh straneh, okoli in okoli; εἶναι bivati, stanovati; δεσμοί obdajam, oklepam; ζυγόν nositi na obeh straneh; ὀλίγη δ' ἦν ἄρουρα ἀμφίς le malo prostora je bilo okoli orožja; b) raz-, narazen, vsaksebi, ločen; ἔχειν razstavljati, ločiti; φρονεῖν različnega mnenja biti, drugače misliti; ἀ. ἕκαστος vsak zase, (posebej); ἕκαστα ἀμφὶς εἰρήσεται stvar za stvarjo (vsako posebej) bo izpraševal; ἀ. ἀγῆναι na dvoje se zlomiti, ἀμφὶς Ἀχαιοῖς ἄλλ' ἀποδάσσεσθαι A. posebej prideliti, dati. 2. praep. stoji navadno za besedo a) z gen.: od vseh strani, okoli; daleč oddaljen od; b) z dat. in acc.: okrog (koga).

ἀμφότερος 3 (ἄμφω) oboj, oba, oboja; ἐπ' ἀμφότερα na obe strani, v obeh slučajih; ἀμφοτέρῃ in κατ' ἀμφότερα na suhem in na morju; ἀπ' ἀμφοτέρων od obeh strani; ἀμφοτέρῃσι (χερσί) z obema rokama; adv. ἀμφότερον, ἀμφότερα na oba načina, iz dveh razlogov.

ἀμφοτέρωθεν adv. od obeh strani, na obeh straneh.

ἄμφω [Et. lat. ambo, sor. slov. oba, nem. beide; gen. dat. ἀμφοῖν] oba (skup); oboji; ἐξ ἀμφοῖν = ἀλλήλοιν; ὃς σφῷν θάνατον ἐξ ἀμφοῖν θροεῖ ki vama smrt obeta od (vajinih) lastnih rok.

ἀνά, apok. ἄν, pred ustniki ἄμ [Et.: lat. an, neločlj. predp. an-helare, dihniti, nem. an, strsl. vъ- iz n̥, v sestavlj. ą-] I. adverb. na tem, na to, gori (pogosto je le na videz adv., kadar stoji v tmezi). II. praep. (stoji tudi za samostalnikom brez anastrofe) 1. z gen. na, ob, po, ep. samo ἀνὰ νηὸς βαίνειν na ladjo stopiti. 2. z dat. ep. poet. na, gori na (kje?); χρυσέῳ ἀνὰ σκήπτρῳ na žezlu; ἂμ βωμοῖσι na oltarju. 3. z acc. a) krajevno: na (od spodaj gori), nad, preko, črez, skoz: ἀνὰ ποταμόν po reki navzgor; ἀνὰ ἄστυ po mestu; ἄν τε μάχην v boj; ἀνὰ δῆμον πτωχεύω beračim pri vsem narodu, ἀν' Ἑλλάδα po vsej Greciji; ἀνὰ τὴν ἤπειρον povsod na celini; ἀνὰ πρώτους med prvimi; ἀνὰ θυμόν v srcu; ἀνὰ στόμα ἔχειν imeti vedno na jeziku, govoriti o čem; b) časovno: ἀνὰ πᾶσαν τὴν νύκτα (skozi) vso noč; ἀνὰ πᾶσαν ἡμέραν vsaki dan; ἀνὰ τὸν πόλεμον τοῦτον tekom te vojske (v tej vojni); ἀνὰ χρόνον počasi, polagoma, tekom časa; ἀνὰ πᾶν ἔτος vsako leto; c) pri števnikih (distributivno): ἀνὰ δύο po dva; ἀ. τέτταρας po štirje; ἀνὰ ἑκατόν po sto; d) pren. ἀνὰ κράτος kolikor morem, na vso moč, v diru; ἀνὰ μέρος premenjema, po vrsti; ἀνὰ λόγον razmerno.

ἄνα 1. = ἀνάστηθι vstani. 2. vok. od ἄναξ.

ἀνα-βαίνω, dor. in ep. ἀμβαίνω [imper. aor, 2 NT ἀνάβα, aor. mixt. ἀνεβήσετο] 1. intr. a) stopam, plezam, vzpenjam se, vzdigujem se (kvišku), grem, hodim gori (od obale v deželo) τί, ἀνά, εἰς, ἐπί τι, ἐπί τινος; grem v goro τὸ ὄρος; νεκροῖς hodim po mrtvecih; φάτις ἀ. ἀνθρώπους govorica (glas) se širi med ljudmi; b) ἵππον zajašem konja, ἐπὶ τὴν τριήρην stopim na ladjo, vkrcam se (tudi brez νῆα): ἐς Τροίην vkrcam se in odplovem v Trojo; ἀπὸ Κρήτης odplovem od Krete; c) izkrcam se, stopim na suho; d) nastopim (kot govornik, na odru, pred skupščino) ἐς τὸ πλῆθος; εἰς τὸ δικαστήριον pridem pred sodnijo; e) naraščam (o vodi); rastem NT (o rastlinah); privzdigujem se, dvigam se (o poslopju); f) prehajam na koga (ἡ τυραννίς); g) πράγματα zadeve (podjetja) komu uspevajo; h) τὰς ἵππους skačem na, uplemenjam, ubrejam. 2. trans.: [aor. ἀνέβησα] vkrcam, spravim na ladjo; ἄνδρας ἐπὶ καμήλους ἀνέβησεν zaukazal je, da naj zajašejo velblode. – pass. dam se zasesti, jaše kdo na meni. – med. νὼ ἀναβησάμενοι ko so naju sprejeli na ladjo.

ἀνά-βᾰσις, εως, ἡ, poet. ἄμβασις 1. plezanje, pot (na goro), zajahanje (konja); pot od morja v notranjo deželo, pohod od morja. 2. vzhod (od spodaj gori); konkr. πᾶσα ἄμβασις ἵππων cela konjica.

ἀνα-βέβρῠχεν ep. [pf. od ἀνα-βρύκω] izviram, vrvram izpod.