Franja

καιρός, ὁ 1. prava mera, pravo razmerje, πλείους τοῦ καιροῦ več nego je (bilo) prikladno ali potrebno, τοῦ καιροῦ ἐγγυτέρω τείχους bliže zidu nego je bilo pametno. 2. pravo (ugodno) mesto ali kraj, οὗ καιρὸς εἴη kjer bi bilo primerno, προσωτέρω τοῦ καιροῦ dalje nego je prav (primerno). 3. ugoden čas, ugodna prilika, καιρός (ἐστι) (pravi) čas je, καιρὸν παρίημι zamudim ugoden čas, ἐς καιρόν, ἐν καιρῷ, κατὰ καιρόν, καιροῦ in καιρόν o pravem času, ἐς αὐτὸν καιρόν ravno o pravem času, κατὰ καιροῦ po potrebi, ἐν τοῦτῳ τῷ καιρῷ pri tej priliki, pri tej priči, πρὸ καιροῦ pred časom; καιρὸς τῶν πραγμάτων ugoden čas, da se kaj izvrši, ἐν παντὶ καιρῷ vsak čas, pri vsaki priliki, ἀπὸ τοῦ καιροῦ o nepravem času, neprilično, σὺν οὐδενὶ καιρῷ = ἀκαίρως. 4. a) sploh: čas, ura, okolnosti, razmere časa, nevaren položaj, odločilen trenotek, ἐν τοῖς μεγίστοις καιροῖς, ἐπὶ τοῦ καιροῦ po razmerah časa; b) prilika, komu škodovati, slaba stran, zadrega, καιρὸν ἐνδίδωμι dam priliko (za napad), ἐφεδρεύω τοῖς καιροῖς τινος prežim (čakam) na čigave zadrege. 5. a) važnost, pomen, vpliv, μέγιστον καιρὸν ἔχω sem zelo velike važnosti (vpliva, pomena); b) ugodnost, korist, uspeh, ἐν καιρῷ γίγνομαι sem koristen, koristim, φρουρέω ἐπὶ σῷ καιρῷ pazim na tvojo korist, ἐς καιρόν na srečo, k sreči, τὰ ὑπερβάλλοντα οὐδένα καιρὸν δύναται kar presega mero, ne prinaša nobene sreče, πρὸς καιρὸν πονέω moj trud ima uspeh.

Καστωλός, ἡ mesto v Lidiji; Καστωλοῦ πεδίον, τό Kastolska ravnina, kjer so se zbirale čete prednje Azije.

κλῖμαξ, ακος, ἡ (κλίνω) 1. lestva, stopnice, stopnjema se dvigajoči griči; Βραυρώνιαι Bravronski griči, kjer je imela Artemida svoje svetišče. 2. lestvica, s katere so napadali ladje ali vozove. 3. objem, spoprijem (pri borjenju, kjer se je nasprotniku med spoprijemom podstavila noga).

κρεῖον, τό ep. mesnica, sekalnica (miza, kjer se je meso razrezavalo).

κρίσις, εως, ἡ (κρίνω) 1. ločitev, razpor, spor, prepir τῶν θεῶν, boj περί τινος, εἰς κρίσιν ἔρχομαι grem na tekmo. 2. izbor, izvolitev χὤπου δικαίων κἀγαθῶν ἀνδρῶν κρίσις kjer iščeš dobrih in pravičnih mož. 3. odločitev, τόξου κρίσις odločitev (boj) z lokom, (δρόμου), οὗ πρώτη κρίσις ki se prvi odloči = s katerim se začenjajo bojne igre, τὴν κρίσιν ποιῶ odločim, razsodim; τὸ Μηδικὸν κρίσιν ἔσχε (vojna) se je odločila; pos. a) preizkušnja, presoja, pretres; b) sodnijska preiskava, obtožba, pravda, sodišče; πάρειμι πρὸς τὴν κρίσιν, καθίστημι ἐμαυτὸν ἐς κρίσιν τινί obljubim komu, da pridem pred sodišče, εἰς τὴν κρίσιν οὐχ ὑπακούω ne pridem pred sodišče, προκληθεὶς ἐς κρίσιν poklican pred sodišče, κρίσιν ποιῶ začnem tožbo; sodba NT, obsodba μετὰ τὴν κρίσιν; c) pravica, pravičnost, kazen NT.

κῡματ-ωγή, ἡ (ἄγνυμι) ion. kraj, kjer se lomijo valovi, obrežje, obala.

κῡ́ριος 3 in 2 (κῦρος) 1. adi. a) o stvareh: ki ima popolno ali dejansko veljavo, pravomočen, veljaven δίκαι, določen, dogovorjen, napovedan ἡμέρα, pristojen, spodoben τάφος; b) o osebah: ki ima pravico, popolno oblast ali moč nad čim, močen, mogočen, vpliven, gospodujoč, upravičen, κύριός εἰμί τινος imam pravico (moč, oblast), morem, imam v oblasti, οὐκ ἔσεσθε κύριοι καταλῦσαι ne bodete mogli, κύριός εἰμι τῆς καταλύσεως odločitev o miru je v mojih rokah, κύριόν σε ἵστημι τῶν τέκνων vrnem ti otroke, κύριος καθίσταμαι imam oblast, vladam, smem. 2. subst. ὁ κύριος gospod(ar), vladar, Gospod ali Kristus, mož, soprog; ἡ κυρία razpolaganje τινός, gospodarica, gospa, redna narodna skupščina; τὸ κύριον zakonita oblast, odredba; pl. zakoni τῆς γῆς, vlada; τὰ κυριώτατα najglavnejše, glavni stan (kjer stanuje poveljnik). 3. adv. κυρίως veljavno, natančno, po pravici.

κῡ́ρω [impf. ep. κῦρε, fut. κύρσω, aor. ἔκυρσα; med. κύρομαι], vzpor. obl. κυρέω [fut. κυρήσω itd.] ep. poet. 1. abs. ali z dat. a) namerim se na koga (kaj), naletim, zadenem na kaj, trčim skup ἅρμασι; srečam koga; pren. α.) zabredem v kaj κακῷ, ἐσθλῷ; β.) hočem zadeti, merim na kaj αἰὲν ἐπ' αὐχένι κῦρε δουρὸς ἀκωκῇ; γ.) zadenem (resnico), uganem γνώμῃ ἐπεικάζων, ἦ καὶ δάμαρτα τήνδ' ἐπεικάζων κυρῶ ali morda (slučajno) prav domnevam, da je ta; b) zadene me kaj, pripeti se mi kaj, sem deležen, dosežem ταῦτ' ἐμοὶ κυρεῖν βουλήσομαι; dogodim se, pripetim se τί ποτ' αὐτίκα κύρσει kaj neki se bo zgodilo; ἄλλα δ' ἐξ ἄλλων κυρεῖ nesreča sledi nesreči; c) sem, nahajam se v kakem stanju, πῶς κυρεῖτε kako je, kako se imate, ἐν τῷ πράγματος κυρεῖ v kakšnem položaju se nahaja, ποῦ γῆς κυρεῖ kje biva, ἐνθάδε τοῦ πάθους v tako slabem položaju, τί νῦν κυρεῖ kako je ž njim, τάδε εὖ κυρεῖ to je dobro (v dobrem stanju); d) v zvezi s part. se prevaja z: ravno, slučajno, zares, θύων ἔκυρον ravno sem daroval, ὡς κυρεῖς ἔχων kakršen si, kjer ravno stojiš, πλησίον γὰρ ὢν κυρεῖ bil je ravno blizu, εἰ ζῶν κυρεῖ ako (slučajno) živi, κυρῶ ἔχων imam slučajno, ποῦ κυρεῖ συθείς kam je neki pobegnil, Φοῖβος εἰρηκὼς κυρεῖ Fojb je zares rekel, πρὸς τί ταῦτ' εἰπὼν κυρεῖς čemu neki si to rekel; tudi pt. κυρῶν se slično prevaja: ποῦ κυρῶν εἴης kje se ravno nahajaš. 2. z gen. ali acc. a) segam do, dosežem τέρμονα οὐρανοῦ, dotikam se νεφέλας αἰθερίας; b) dobim, deležen sem česa τινός, ἔκ τινος dobim od koga, δίκης dobim zasluženo kazen.

λαβή, ἡ (λαβεῖν) 1. držaj, držalo, roč, uho. 2. mesto, kjer se more sovražnik napasti, slabost, slaba stran, napad, λαβὴν παρέχω pokažem svojo slabost = dam priliko za napad.

λέσχη, ἡ [Et. iz legzghā, leghs-qā, gl. λέχος] ep. poet. ion. 1. javna krčma, oziroma prenočišče za berače itd., javna dvorana, kjer so se shajali ljudje na zabavo. 2. skupščina, zborovanje, posvetovanje, σύγκλητον λέσχην προτίθεμαι skličem izredno skupščino, εἴ τινα λόγον οἴσεις πρὸς ἐμὰν λέσχην ako hočeš z menoj govoriti. 3. pogovor, žlobudranje μακραί, ἀφικνέομαι ἐς λέσχην περί τινος pridem med pogovorom na kaj, začnem o čem govoriti, λέσχης γενομένης ko se je govorilo.

λεχε-ποίης, ου, ὁ (λέχω, ποία) ep. kjer trava polega, travnat, trstnat.

λογιστήριον, τό kraj, kjer so se zbirali λογισταί.

λόγος, ὁ (λέγω) I. govorjenje 1. beseda (lat. vox), izraz, ἑνὶ λόγῳ z eno besedo, kratko, ὡς εἰπεῖν λόγῳ da na kratko povem, tako rekoč, οὐ πολλῷ λόγῳ εἰπεῖν da na kratko povem. 2. a) govor, ἤρξατο λόγου začel je govor, λόγος γίγνεται, ἐστὶ περί τινος govori se o čem, πρὸς τῶν θεῶν, ὧν νῦν ὁ λόγος ἐστίν o katerih sedaj govorimo; ἔργα λόγου μείζω večja, kot bi se dalo razložiti (povedati), neizrečeno velika, nepopisna, λόγον ποιοῦμαι, ἔχω περί τινος govorim o čem, napeljem govor na kaj, pogovarjam se o čem, πρός τινα s kom; slično: λόγος ἐμβάλλεται govori se, τῷ λόγῳ διέρχομαι razpravljam o čem, izražam z besedami, λόγον προσφέρω τινί nagovorim koga, prosim koga česa περί τινος; toda λόγον τινὸς προσφέρω donesem, (skrivaj) naznanim čigave besede; λόγου ἄξιος spomina vreden, važen, λόγῳ εἶπον ustno sem povedal, οὐ πολλῷ λόγῳ εἶπον nisem govoril obširno, na kratko sem povedal, διὰ λόγον ustno NT; b) pogovor, razgovor, pogajanje, posvetovanje, (συν)έρχομαι, ἀφικνέομαι, εἶμι εἰς λόγους pridem h komu na pogovor (posvetovanje), pogovarjam se s kom τινί, ἐμαυτῷ διὰ λόγων ἀφικόμην govoril sem sam s seboj = premišljeval sem pri sebi, ἐν λόγοις εἰμί τινι pogovarjam se s kom, λόγους ποιοῦμαι περί τινος začnem se pogajati zaradi česa, ἐς τοιούτους λόγους ἐμπίπτειν ἀναγκάζομαι prisiljen sem tako govoriti; posebno dovoljenje, pravica govoriti; λόγον αἰτέομαι prosim besede, τυγχάνω λόγου dobim besedo, pridem do besede, δίδωμι λόγον τινί dam komu besedo; c) α.) rek, izrek, pregovor, λόγος ἀρχαῖος, παλαιός, božji izrek, prorokovanje δρυὸς λόγοι μαντικοί; β.) povelje, zapoved δέκα λόγοι NT, ἐπὶ τῷ πλήθει λόγος (ἐστί) narod odločuje sam; γ.) naročilo, predlog, pogoj φέρω τοὺς αὐτοὺς λόγους, λόγον δέχομαι; λόγος γίγνεται περί τινος predlaga se kaj, λόγον προσφέρω predlagam, ἐπὶ τίνι λόγῳ pod kakim pogojem, v kak namen, ἐπὶ λόγῳ τούτῳ v ta namen, pod tem pogojem; δ.) dogovor, sklep: οὐκ ἦλθον ἐς τούτου λόγον, ὥστε μάχεσθαι niso mogli skleniti, κοινῷ λόγῳ po skupnem sklepu, ἐπί τινι λόγῳ na podlagi dogovora; ε.) trditev, izjava, τῷ σῷ λόγῳ po tvoji trditvi, λόγῳ ὡς Λακεδαιμονίων νικώντων vsled izjave, da so L. zmagali; ζ.) beseda (na katero se lahko zanesemo) Sof. O. C. 651 (opp. ὅρκος); η.) (prazne) besede (opp. ἔργον), izgovor, pretveza, λόγοις φιλέω ljubim samo z besedami, λόγοις ἐλεέω pomilujem (tolažim) z lepo besedo, ὡς γυναῖκα τῷ λόγῳ na videz žensko, λόγους λέγω blebetam, λόγου ἕνεκα samo na videz, ἐκ σμικροῦ λόγου pod malenkostnim izgovorom. 3. vsebina govora: a) govorica, vest, glas, poročilo, slava; λόγος διῆλθε govorica (glas) se je razširila, λόγος ἐστί, ἔχει, κατέχει, φέρεται pripoveduje se, govori se, govorica je; λόγον ἔχεις imaš slavo, λόγος ἀγαθός σε ἔχει dobro se govori o tebi, ἔχω λόγον govori se o meni, λόγου πλείστου zelo ugleden; λόγῳ οἶδα, ἐξακούω, πυνθάνομαι drugi so mi to povedali, od drugih vem; b) govor po obliki in vsebini: α.) pripovest, resnična zgodba (opp. μῦθος), basen, bajka; τέρπω τινὰ λόγοις razveseljujem koga s povestmi, λόγους πλάττω izmišljam bajke (prazne govorice), λόγον λέγω pripovedujem basen, λόγος τοῦ κυνός basen o psu, οἱ Αἰσώπου λόγοι Ajzopove basni; β.) opis, spis, zgodovinsko delo, knjiga, oddelek (knjige), ἐν τοῖσι Ἀσσυρίοισι λόγοισι v odstavku, kjer se govori o Asiriji, οἱ πρῶτοι τῶν λόγων prve knjige (zgodovine), prejšnji spisi, ἐν ἄλλῳ λόγῳ na drugem mestu (moje zgodovine); γ.) proza ἐν λόγῳ καὶ ἐν ᾠδαῖς; δ.) javen govor, zgovornost, govorništvo ἡ λόγων τέχνη; ε.) načelo, teorija, nauk NT; ζ.) razlaga, pojem, bistvo; οὐσία, ἧς λόγον τοῦ εἶναι δίδομεν bitje, kateremu pripisujemo resnično bivanje. 4. stvar (o kateri se govori), tvarina, snov (govora), τὸν ἐόντα λόγον φαίνω (λέγω) opišem stvar tako, kakršna je, τὸν ἥττω λόγον κρείττω ποιῶ pokažem slabo stvar kot dobro, ἐπεὶ πάντ' ἐπίστασαι λόγον ker ti je cela stvar znana, ἱκανὸς αὐτῷ ὁ λόγος ima dosti snovi za govor, ἄλλος λόγος (ἂν εἴη) to je (bi bila) druga stvar,. 5. NT λόγος Beseda, Sin božji. II. računanje. 1. a) račun, ob-, preračun, zagovor, odgovor, λόγον αἰτέω, ἀπαιτέω, λαμβάνω zahtevam račun, pozivljem na odgovor, λόγον συναίρω napravljam račun, λόγον ὑπέχω sem odgovoren; λόγον (ἀπο)δίδωμι dajem račun (odgovor), ἐμαυτῷ περί τινος dajem sebi odgovor, skrbno preudarjam pri sebi; b) preudarjanje, ἀληθεῖ λόγῳ χράομαι preudarjam prav; mnenje, namen, ἐπὶ τῷδε τῷ λόγῳ ὥστε s tem namenom, da, τῷ ἐκείνων λόγῳ po mnenju onih,. 2. ozir (anje), čislanje, spoštovanje, ugled, pomen, veljava, vrednost; λόγον ποιοῦμαι, ἔχω jemljem v poštev, oziram se na kaj, ἐν οὐδενὶ λόγῳ ποιοῦμαι, οὐδένα λόγον ἔχω ne jemljem v poštev, ne uvažujem, ne oziram (menim) se za kaj, ἐν οὐδενὶ λόγῳ ἀπώλοντο neslavno so poginili; ἐς χρημάτων λόγον ἰσχύω z ozirom na premoženje, λόγου οὐδενός (ἐλαχίστου, σμικροῦ) εἰμι nimam nobene veljave, sem brez ugleda, οἱ λόγου πλείστου ὄντες najuglednejši možje; ἐς λόγον τίθεμαι oziram se na kaj, upoštevam, čislam, κατὰ τοῦτον τὸν λόγον z ozirom na to, potemtakem; ἐν ἀνδραπόδων (συμμάχων) λόγῳ γίγνομαι (εἰμί) veljam, smatram se za sužnja (zaveznika), ἐν ὁμήρων λόγῳ ποιέομαι štejem med talnike. 3. (pameten) vzrok, povod, razlog, λόγον ἔχω imam (pameten) vzrok, οὐκ ἔχει λόγον za to ni pametnega razloga = ni misliti, οὐδὲ πρὸς ἕνα λόγον niti iz enega pametnega vzroka, τίνι λόγῳ iz katerega vzroka, ἐξ οὐδενὸς λόγου brez vzroka. 4. razmerje, način, ἀνὰ λόγον po razmerju; κατὰ λόγον τῆς δυνάμεως v primeri z njih močjo, κατὰ τοῦτον τὸν λόγον na ta način, κατὰ τὸν αὐτὸν λόγον τῷ τείχει na isti način, ravno tako kakor zid. 5. a) pamet, razum, μετὰ λόγου, κατὰ λόγον pametno, ὀρθὸς λόγος prava pamet, λόγον ἔχω τινός razumem, vem kaj, ὁ λόγος αἱρεῖ zdrava pamet veleva (uči), pametno je; b) bistvo, pomen τῆς ψυχῆς.

μάκαρ, αρος, fem. μάκαιρα, sup. μακάρτατος, v prozi vzpor. obl. μακάριος 3 (sup. μακαριώτατος) 1. premožen, imovit, bogat. 2. srečen, blažen, οἱ μάκαρες blaženi, nebeščani, pokojniki; μακάρων νῆσοι otoki blaženih, kjer stanujejo duše umrlih junakov; ὦ μακάριε dragi moj (ali ironično: oj ti nedolžna duša).

Μαντίνεια, ἡ, ion. -νέη mesto v Arkadiji, kjer je bila l. 362. pr. Kr. bitka: preb. Μαντινεύς, έως, ὁ; adi. Μαντινικός 3.

Μαραθών, ῶνος, ὁ kraj v Atiki, kjer je bila bitka l. 490. pr. Kr.; preb. Μαραθώνιος, ὁ.

μένω, μίμνω μιμνάζω [Et. lat. maneo iz m°n-, gršk. μίμνω, μονή. – Obl. fut. μενῶ, aor. ἔμεινα, pf. μεμένηκα, adi. verb. μενετέον; ep. impf. iter. μένεσκον, fut μενέω; od μίμνω: pt. pr. dat. pl. μιμνόντεσσι]. 1. intr. a) ostanem, kjer sem, obstanem, (po)mudim se, zaostanem ἔνδον παρὰ νηυσί; ἀπό τινος sem oddaljen od česa, ne prihajam kam, izostanem; b) ostanem v veljavi, sem v moči, trajam, ostanem neizpremenjen ὁ νόμος, τὰ ὅρκια κατὰ χώρην; c) trdno stojim, držim se, vztrajam v boju (opp. φεύγω); d) mirujem, ἐπὶ τούτων sem zadovoljen, zadovoljim se s čim; s pt. neprestano kaj delam, ἐν ἀπορίᾳ ὄντες neprestano so v stiski; čakam ἐς ἠέλιον καταδύντα, μένον δ' ἐπὶ ἕσπερον ἐλθεῖν da se je približal večer. 2. trans. a) čakam na koga τινά, μένει τινά τι čaka kaj koga, οἵαν σε μένει πυθέσθαι ἄταν; b) pričakujem (sovražnika), prenašam (boj), kljubujem, upiram se τινά, τί.

μέχρι, μέχρις [Et. iz meg' hr-] 1. adv. do, μέχρι ἐνταῦθα, μέχρι δεῦρο do tukaj; pogosto s predlogi μέχρι πρός, εἰς, ἐπί τι. 2. praep. z gen. do, tja do, μέχρι θαλάσσης, μέχρι οὗ do tja, kjer, μέχρι τούτου ali τούτων do tedaj, tako dolgo, τέο μέχρι; kako dolgo? μέχρι ἐμεῦ do mojega časa, μέχρι του nekaj časa; μέχρι τοῦ δικαίου v mejah pravičnosti = kolikor je pravično, μέχρι τῆς ἐκείνου ζόης dokler bo živel = celo njegovo življenje, μέχρι ὅσου kako dolgo, doklej. 3. veznik dokler (ne), lat. donec, quamdiu; pogosto μέχρι οὗ (= ἕως) dokler ne; a) z ind. μέχρι σκότος ἐγένετο; b) s cj. in ἄν: μέχρι δ' ἂν ἐγὼ ἥκω, αἱ σπονδαὶ μενόντων; pri Her. 4, 119 stoji tudi sam konj.

μισγάγκεια, ἡ (μίσγω, ἄγκος) kotlina, globel, dolina, kjer se stekajo gorski potoki.

μυλών, ῶνος, ὁ (μύλη) mlin, kraj kjer stoji mlin NT.