-
αἰνικτός 3 (αἰνίσσομαι) poet. zagoneten, čuden.
-
αἰνός 3 (αἴνυμαι) ep. ion. poet. strašen, strahovit, grozen, silen, poguben, nesrečen. – adv. αἰνῶς in αἰνά grozno, strašno, zelo; αἰνὰ τεκοῦσα (na nesrečo rodivši) nesrečna mati.
-
αἰόλος 3 1. okreten, gibčen, uren, hiter; πόδας brzonog; ὄφεις zvijajoč se. 2. νύξ, svetel, jasen, zvezdnat; σάρξ, šaren, lisast, pisan.
-
αἰπεινός 3 αἰπήεις 3 = αἰπύς.
-
αἰπός 3 αἰπύς 3 ep. poet. 1. visok, globok, strm. 2. naglo pridrevivši, nenavaden, nagel (ῥέεθρα, ὄλεθρος, θάνατος). 3. težaven, trudapoln (πόνος).
-
Αἴπυτος, ὁ arkadski kralj; adi. Αἰπύτιος 3.
-
αἱρέσιμος 3 (αἱρέω) dobiten, ki se da vzeti, osvojljiv.
-
αἱρετέος 3 (verb. adi. od αἱρέω) kar se mora izvoliti, dobiten, zaželen.
-
αἱρετικός 3 (αἵρεσις) krivoveren, krivoverec NT.
-
αἱρετός 3 (αἱρέω) 1. kar se da osvojiti (osvojljiv) ali razumeti (umljiv). 2. izvoljen, zaželen, vreden, da se izvoli.
-
αἰσθητικός 3 kar se tiče opazovanja, sposoben zaznavati.
-
αἰσθητός 3 (αἰσθάνομαι) kar se more s čutili za-, doznati ali opaziti, dočuten, zapazljiv; χρόνος trenutek.
-
αἴσιμος 2 in 3 (αἶσα) ep. 1. usojen; ἦμαρ smrtni dan; αἴσιμόν ἐστιν usojeno je. 2. kar je prav, spodoben, prikladen, primeren, pristojen, εἰπεῖν, τίνειν; αἴσιμα εἰδέναι biti razumen ali pravičen, πίνειν zmerno piti; αἴσ. φρένας zdrave pameti.
-
αἴσιος 2 in 3 (αἶσα) poet. o pravem času došel.
-
αἰσχρός 3 (αἶσχος) [comp. αἰσχίων, αἴσχιον, sup. αἴσχιστος] 1. (telesno) grd, nespreten, nesposoben (πρός τι), nedostojen. 2. (moralno) grd, sramoten, nespodoben; τὸ αἰσχρόν sramota, greh. 3. ἔπεα sramotilne besede. – adv. -ῶς sramotno.
-
αἰσχυντηλός 3 αἰσχυντηρός 3 sramežljiv, skromen, ponižen.
-
αἰτητικός 3 ki rad prosi.
-
αἰτητός 3 (αἰτέω) izprošen, zahtevan.
-
αἴτῐος 3 (αἰτία) povzročujoč, kriv (τινός, ὅτι); ὁ αἴτιος: povzročitelj, početnik, krivec; τὸ αἴτιον vzrok, krivda; αἴτιός εἰμι vzrok sem, kriv sem, imam zaslugo.
-
Αἰτναῖος 3 etnejski, sicilski; Αἴτνη, ἡ Etna.