Franja

ἁλίσκομαι dep. [Et. iz Ϝαλίσκομαι ujet sem; sor. εἵλωτες (iz ἐϜέλωτες) spartanski sužnji, podstava evel. – Obl. fut. ἁλώσομαι, aor. ἑάλων, ἥλων, pf. ἑάλωκα, ἥλωκα, adi. verb. ἁλωτός; ep. aor. cj. ἁλώω. ἁλώῃ, inf. ἁλώμεναι in ἁλῶναι]. 1. ujamem (osvojim, uplenim, dohitim) se. 2. zasačim se, θανάτῳ umorim se, poginem, padem; ὕπνῳ spanje me prevzame, obvlada; s pt. ἀδικῶν zasačim se, dokaže se mi, da delam krivico.

Ἀλκι-βιάδης, ου, ὁ atenski vojskovodja in državnik.

ἄλκιμος 2 in 3 (ἀλκή) ep. močan, pogumen, hraber.

Ἀλκμ-αίων, ωνος, ὁ (-έων) 1. Amfiarejev sin, vodja Epigonov proti Tebam. 2. Nestorjev pravnuk in praded slavne atenske rodbine, imenovane Ἀλκμαιωνίδαι, οἱ.

ἀλλά (advers. coni.) (ἄλλος) 1. za nikalnico: ali, ampak, temveč, nasprotno, razen; ἀλλ' ἢ ampak le, razen, οὐ μόνον – ἀλλὰ καί ne samo – ampak tudi; εἰ μή – ἀλλά γε če (že) ne – pa vsaj. 2. za trdilnimi izrazi: pa, ali, toda; ἀλλ' οὐ in ne, toda ne, niti ne, pa ne; ἀλλ' ὅμως vendar le, ἀλλά τοι pa seveda; ἀλλά γε pa vsaj. 3. a) pred imperativom (posebno v zvezi z ἄγε, ἄγετε): dej, nuj, hajdi, torej!; b) (kot uvodnica nagova ali odgovora): prav! da! ne! toda! 4. zveze: ἀλλὰ γάρ pa vendar, vsaj, sicer, ἀλλὰ μήν pa seveda, da, zares, sedaj pa; ἀλλὰ μέντοι vendar; ἀλλ' ἦτοι a seveda, kaj pa; ἀλλὰ καὶ ὥς pa tudi tako, ipak; ἀλλ' οὐδ' ὥς pa tudi tedaj ne; οὐ μὴν ἀλλά pri vsem tem, ἀλλ' ἦ ali zares; ἀλλὰ δέχομαι dobro, prejmem!

ἄλλο-θεν adv. od drugod, iz druge dežele; ἄλλοθεν ἄλλος odtod in od ondod, od raznih strani; vsak s svojega mesta, (eden od tukaj, drugi od tam); ἄ. ποθέν od nekod drugod; ἄ. οὐδαμόθεν iz nobenega drugega kraja; ἄ. ὁποθενοῦν iz katerega koli drugega kraja.

ἅλλομαι d. m. [Et. iz σάλjομαι, lat. salio, -ire, saltus, saltare, Salii, gršk. ἅλμα skok. – Obl. fut. ἁλοῦμαι, aor. ἡλάμην (inf. ἅλασθαι) in ἡλόμην (cj. ἅληται, opt. ἅλοιτο, inf. ἁλέσθαι) ep. aor. ἆλτο, cj. ἅλεται, pt. ἄλμενος]. 1. skačem, letim; tečem ὕδωρ NT. 2. navalim na, napadem ἐπί τινα, ἐπί τινι, πρός τι.

Ἁλόννησος, ἡ otok in mesto v Ajgajskem morju.

ἁλοσ-ύδνη, ἡ (ἅλς, ὕδωρ) ep. v morju rojen, morska hči, morska boginja (Tetida in Amfitrita).

ἄ-λοχος, ἡ (λέχος in ἀ cop.) žena, soproga; priležnica (nezakonska žena).

Ἄλπις, εως, ιος, ὁ In (pritok Istra).

Ἀλφειός, ὁ 1. reka v Arkadiji in Elidi. 2. bog reke.

Ἀλωεύς, έως, ep. ῆος, ὁ Pozejdonov sin, Otov in Efijaltov oče.

ἁλωτός 3 in 2 (ἁλίσκομαι) osvojljiv, dosegljiv, dosežen τὸ ζητούμενον.

ἅμα 1. [Et. iz sm̥ma, ἀ copul.; εἷς, podstava: sem] adv. vkup, skupno, obenem (lat. simul); οἱ ἅμα z njim skupaj; ἅμα τε καί in hkrati, in obenem tudi; καὶ ἅμα in hkrati, vrh tega; ἅμα μὲν – ἅμα δέ deloma – deloma, zdaj – zdaj; ne samo – ampak tudi; s pt.: med tem ko, za, ob: ἐμάχοντο ἅμα πορευόμενοι med potovanjem, med tem ko so hodili; ὀρύσσοντες ἅμα med kopanjem; ἅμα ταῦτ' εἰπών ko je to izgovoril; sploh izraža ἅμα istodobnost: ἅμα μῦθος ἔην, τετέλεστό τε ἔργον jedva je bila beseda izgovorjena, je bila stvar dovršena; ἅμα δὲ ταύτας τε ἐξευρεθῆναι λέγουσι ἀποικίσαι ob istem času, ko so bile te igre iznajdene; pri gen. abs. τῆς ἀγγελίας ἅμα ῥηθείσης προσεβοήθουν brž ko se je to sporočilo, so prihiteli na pomoč. 2. praep. z dat. zajedno s (z); hkrati, obenem z, ἅμα τῇ ἡμέρᾳ s prvim svitom; ἅμα πνοιῇσι hitro kot veter; ἅμα τῷ σίτῳ ἀκμάζοντι ob času, ko zori žito.

ἁμα-δρυάς, άδος, ἡ (δρῦς) drevesna nimfa (ki z drevesom živi in ž njim tudi premine).

ἁμαξ-ῐτός in ep. ἀμαξιτός, ἡ (sc. ὁδός) [ἅμαξα, εἶμι] vozna cesta, kolovozna pot, tir.

ἀμ-βλή-δην ep. ion. = ἀναβλήδην (ἀναβάλλω) kipeč, glasno, z močnim glasom; ἀ. γοόωσα ἔειπεν spustivši se v glasen jok je rekla, glasno je zajokala in rekla.

ἀμβροσία, ἡ, ep. ion. -ίη, ambrozija, jed in mazilo bogov, krma njih konj, (ker so tudi te smatrali za nesmrtne).

ἀμβρόσιος 3 in 2 ἄμβροτος 2 ep. poet. (ἀ priv. + βροτός) nesmrten, božji, božanstven; svet (νύξ), ambrozijski, vzvišen.