-
ἀπ-αυθαδιάζομαι, ἀπ-αυθαδίζομαι d. m. (αὐθάδης) obnašam se (govorim ali delam) smelo, brezobzirno; vedem se prevzetno, prevzetujem.
-
ἀπ-εῖπον, ἀπ-εῖπα [gl. εῖπον; ep. tudi ἀπέειπε, ἀπόειπε, inf. ἀποειπεῖν in ἀπειπέμεν, pt. tudi ἀποειπών, aor. k ἀπό-φημι ali ἀπ-αγορεύω] I. act. 1. tr. a) naravnost povem, naznanim, objavim, izrečem; ἀπηλεγέως brezobzirno (odkrito); b) odrečem, odbijem, zanikam τί; c) prepovem, zabranim τινί, z inf. in μή, odpovedujem (pohod); d) odpovem se, odrečem se; μῆνιν opustim jezo, φίλοις pustim na cedilu, odrečem pomoč. 2. intr. oslabim, utrudim se, onemorem, obupam, izgubim pogum. II. med. ion. ἀπειπάμην 1. odrečem, odpovem, odbijem, odpodim. 2. odpovem se, odrečem se NT, ne oziram se na τί.
-
ἀπειρό-κακος 2 kdor ne pozna zla ali bolečine; τὸ ἀπειρόκακον pomanjkanje slabih izkušenj, dobrodušnost, dobro srce.
-
ἀπ-εναντίον ion. ravno nasproti, ἐς τὴν ἀπεναντίον na nasprotno (drugo) obal ali obrežje.
-
ἀπιστέω (ἄ-πιστος) 1. ne verujem τινί τι; NT sem neveren, dvomim nad čem, ne zaupam τινί; pass. ne zaupajo (verujejo) mi, ne veruje se mi; ἀπιστεῖται ἡ γνῶσις τοῦ οἰκείου ni se moglo spoznati, jeli kdo prijatelj ali sovražnik. 2. nepokoren sem, ne slušam τινί; pt. ἀπιστούμενος neverjeten, nepričakovan.
-
ἄ-πλᾱτος 2 (πελάζω) poet. komur se ne morem ali ne smem približati; grozen, strašen αἶσα.
-
ἀπο-βουκολέω pustim, da govedo zaide ali se izgubi, izgubim, odvrnem (odpeljem) koga od koga τινά τινι.
-
ἀπο-γεισόω (γεῖσον) zavarujem kaj s streho ali z zaklonom, ὀφρύσι zavarujem oči z obrvmi.
-
ἀπο-καταλλάσσω zopet (popolnoma) spravim ali pomirim NT.
-
ἀπολυτικῶς, ἔχω τινός voljan (pripravljen) sem, koga rešiti ali osvoboditi.
-
ἀπ-όμνῡμι, -νύω 1. prisegam, trdim pod prisego z inf. 2. pod prisego (u)tajim, prisežem, da nisem česa storil (oziroma nisem hotel storiti ali da se kaj ni zgodilo), τοὺς θεούς pri bogovih, κατὰ τῆς θυγατρός pri glavi svoje hčere.
-
(ἀπο-ναίω) ep. [defect., samo aor. ἀπένασσα, cj. ἀπονάσσωσι; med. ἀπενασσάμην] 1. act. (drugam) preselim, premestim, nazaj ali domov pošljem, peljem τινά. 2. med. izselim se, παῖδα iz-, preženem. 3. poet. aor. pass. ἀπενάσθην naselil sem se, τηλόσε πατρίδος pregnan sem bil daleč od domovine, πατρός zapustila sem očeta.
-
ἀπορία, ἡ (ἄ-πορος) kjer ni izhoda ali sredstev 1. zadrega, pomanjkanje (potov), negotovost, obupen položaj; τοῦ μὴ ἡσυχάζειν nemožnost mirovati. 2. pomanjkanje, stiska, sila, težava, siromaštvo. 3. neodločnost, dvom(ljivost); težkoča.
-
ἄ-πορος 2 (πόρος) 1. brez pota, brezpoten, nehoden, nepristopen, nedohoden; težaven, nevaren, nemogoč; zvit, zapleten; τὸ ἄπορον stiska, zadrega, težkoča, ovira, zapreka, ἄπορόν ἐστιν nemogoče je; ἄπορός εἰμι ne morem; ἱππεῖς ἄποροι προσφέρεσθαι težko je, priti jim do živega. 2. kdor si ne ve ali ne more pomagati, brez pomoči (sredstev), v zadregi, siromašen, nesposoben. 3. adv. ἀπόρως siromašno, ἀπόρως ἔχω v zadregi sem, nemogoče mi je, ne morem.
-
ἀπ-ορούω doli ali stran skočim, odskočim, odletim, nazaj skočim.
-
ἀπο-ρρᾳθῡμέω opuščam kaj iz obotavljanja, malosrčnosti ali lahkomiselnosti.
-
ἀπο-στέλλω [aor. 2 pass. ἀπεστάλην] 1. act. a) odpošiljam, pošiljam; ἐπί, πρός τινα pošiljam h komu ali po koga, abs. pišem; b) nazaj pošiljam, odpuščam, odpravljam τινά, izganjam τῆς γῆς iz dežele; c) odbijam, nazaj potiskam θάλατταν. 2. pass. odposlan sem, odhajam, odplujem, odpeljem se.
-
ἀπο-τῑμάω 1. act. a) ne častim, preziram; b) (o)cenim, zastavim, dam v zastavo. 2. med. a) ion. dam si kaj oceniti ali plačati; b) jemljem kaj v zastavo.
-
ἀπο-τίνω, ep. ion. med. ἀπο-τίνυμαι [fut. -τείσω itd.] 1. act. (po)plačujem (kazen, globo, dolg), ἀξίαν trpim primerno kazen; εὐεργεσίας povračam dobrote; ὑπερβασίην, αἷμα pokorim se za; παθεῖν ἢ ἀποτεῖσαι trpeti (telesno kazen) ali plačati (globo). 2. med. dam si plačati (globo); τινά τινος od koga za kaj; τινά maščujem se nad kom, kaznujem koga, βίας τινί za nasilje.
-
ἀπότροφος 2 (ἀπο-τρέφω) ion. daleč od staršev ali v tujini zrejen ali odgojen, odtujen.