Franja

δι-αγωνίζομαι d. m. tekmujem, merim se, borim se s kom v čem τὶ πρός τινα, pravdam se s kom, bojujem se do odločitve, izvojujem.

διάδοχος 2 (δια-δέχομαι) ki prevzame kaj za ali po kom, ki komu nasleduje ali sledi τινός, τινί; subst. ὁ naslednik (v državni službi ali poveljstvu), namestnik, prejemnik, dedič, τινός v čem.

διά-κειμαι d. m. 1. sem v kakem stanju, nahajam se v kakih razmerah, sem kakega mišljenja (kake misli), vedem se, obnašam se; φιλικῶς τινι sem naklonjen, prijaznega mišljenja, ὑπόπτως sem sumljiv, ἄμεινον ὑμῖν διακείσεται za vas bo bolje; ὁρᾶτε, ὡς διάκειμαι ὑπὸ τῆς νόσου v kakšnem stanju sem vsled bolezni = kako me je bolezen zdelala; ἀπλήστως ἔν τινι sem nenasiten v čem, τὴν ψυχὴν ἀγροικοτέρως sem zarobljen, εὐαρεστοτέρως sem voljnejši, raje poslušam. 2. ion. διάκειται odrejeno, odločeno je, ἐπὶ διακειμένοισι pod določenimi pogoji.

διᾱκονέω [Et. διά, ἐγ-κονέω naglo storim. – Obl. impf. ἐδιακόνουν, fut. διακονήσω itd.; ion. διηκονέω] 1. act. a) dvorjanim, strežem, postrežem τινί (τι); oskrbim, izkažem uslugo, pomagam komu v čem; b) sem diakon NT. 2. med. a) strežem si sam, napravim kaj sam; b) = act.

δια-λαλέω govorim, pomenkujem se s kom, razglašam, izblebetam kaj; pass. διαλαλεῖταί τι govori se o čem, razglasi se kaj NT.

δια-λέγω [fut. διαλέξω, aor. διέλεξα, pf. διείλεγμαι, aor. pass. διελέχθην] 1. act. izberem, izločim. 2. dep. a) premišljujem, preudarjam, razmišljam θυμός; b) pogovarjam se, razpravljam τινί, πρός τινα s kom, περί τινος o čem, govorim s kom o čem, zabavam se; c) dogovarjam se, dogovorim se s kom τινί μὴ ποιεῖν; d) javno govorim; κατὰ ταὐτά govorim isto narečje.

δι-αλλάσσω, at. -ττω [pass. aor. διηλλάγην in διηλλάχθην, fut. διαλλαγήσομαι] I. act. 1. trans. a) izpremenim, (za)menjam, τί τινι dajem v zameno za kaj, ναυάρχους postavim ladjam druge poveljnike; χώραν prehodim, prepotujem, zapustim; b) izpreminjam mišljenje koga, pomirim, spravim koga s kom τινά τινι. 2. intr. razlikujem se od koga v čem εἶδος, (ἔν) τινι; τὸ διαλλάττον τῆς γνώμης različnost mnenja, raznomiselnost. II. med. in pass. 1. zamenjamo med seboj; iznebim se česa, opustim kaj τινός; ἐκ πόλεως εἰς ἄλλην πόλιν potujem iz mesta v mesto. 2. pomirim, spravim se s kom τινί, πρός τινα. 3. razlikujem se; pf. sem različen τοῖς εἴδεσι.

δια-λογίζομαι d. m. 1. razmišljam, preudarjam, ἐν ἐμαυτῷ sam pri sebi NT. 2. skupno preiskujem, razgovarjam se, περί τινος o čem.

δι-αμαρτάνω 1. popolnoma zgrešim kaj, ne dosežem česa τινός. 2. grešim, motim se v čem, zabredem, zaidem.

δια-μένω 1. ostajam, vztrajam, ἔν τινι pri (v) čem. 2. vedno trajam, obstajam φιλία, πιστός ostanem zvest; s pt. = neprestano, ποιῶν τι delam naprej in naprej, λέγων neprestano govorim.

δια-μῡθολογέω dodobra se pogovorim o čem, raz-, pogovarjam se, πρός τινα περί τινος s kom o čem.

δια-πονέω 1. act. naporno delam, izvršujem (s trudom), obdelujem, urim, vežbam. 2. med. (z aor. med. in pass.) a) trudim se, utrdim se ταῖς πορείαις; b) marljivo (skrbno) se vežbam v čem, μουσικήν bavim se z glasbo, (na)učim se glasbe; c) jezim se, nejevoljen sem, hudujem se NT.

διατριβή, ἡ trenje, potrata 1. potrata, izguba časa, odlašanje, zamuda διατριβὴ ἔσται ἀμφὶ ταῦτα zato bo treba dosti časa, ἔργα διατριβὴν ἔχοντα dela, ki potrebujejo dosti časa. 2. prebivanje, pomudek, διατριβὴν ποιοῦμαι περί τι porabim čas za kaj, mudim se pri čem. 3. kratek čas, zabava, učenje, opravek, razgovor, pouk, občevanje, šola.

δια-φέρω [aor. ion. διήνεικα, pass. διενείχθην] I. act. 1. trans. a) nesem skozi ali črez, spravim, ναῦς τὸν Ἰσθμόν ladje črez I.; b) prinesem, dovedem do konca, dovršim αἰῶνα, βίον(med. Sof. Aj. 511 živim), donosim τὸ φορτίον; c) nosim neprestano, prenašam, πόλεμον neprestano (do konca) se vojskujem, σῶμα premikam se, γλῶσσαν premikam, πότμον trpim; d) raznesem, razmečem, razpodim, razširim, ψῆφον glasujem (za ali proti), oddam glasovnico, γνώμην premišljujem svoj sklep, κόρας oziram se, gledam, πάντα ἄνω καὶ κάτω raztrgam, raznesem. 2. intr. a) sem različen, razlikujem se, odlikujem se, sem boljši od koga v čem τινός τινι NT; b) impers. διαφέρει (interest) je razlika, razlikuje se, do tega mi je, na tem je, važno je z inf. ali εἰ, οὐδέν μοι διαφέρει na tem mi ni nič več, vseeno mi je; πολὺ διαφέρει mnogo je na tem; διαφέρων razlikujoč se, odličen; τὰ διαφέροντα (a) kar kaj odločuje, kar je boljše, korist, dobiček; (b) preporne točke. II. pass. 1. sem različen, razlikujem se, τινί v čem. 2. preletim, pridem na vse strani; NT razširim se λόγος, plovem, vozim se (po morju) ἔν τινι. III. med. sprem se, razdvojim se, prepiram se ἀμφί, περί τινος; γνώμῃ διαφερόμεθα prepričanje nas spravlja narazen; οὐ διαφέρομαι nič nimam proti temu.

δια-ψεύδω 1. act. in med. lažem, varam. 2. pass. prevaran sem, motim se v čem (περί) τινος.

διδάσκω [Et. iz δι-δάκ-σκω, lat. disco iz di-dc-sco, sor. δοκέω, lat. doceo, kor. dek'. – Obl. fut. διδάξω, aor. ἐδίδαξα, pf. δεδίδαχα, pass. pf. δεδίδαγμαι, aor. ἐδιδάχθην, fut. διδάξομαι, inf. aor. act. ep. διδασκῆσαι]. I. act. 1. učim, poučujem, τινά τι koga v čem, razjasnjujem, dokazujem, predavam, razlagam, zapovedujem, izobrazujem, svarim. 2. δρᾶμα, διθύραμβον naučim zbor (za igro), uprizorim igro. II. pass. poučujem se, učim se, dam se poučiti τί, z inf.; ὑπό τινος od koga. III. med. 1. izumim kaj, prisvojim si kaj. 2. dam koga poučiti, izučiti, σκυτέα za črevljarja. 3. = act. poučujem koga.

δι-έρχομαι d. m. (gl. ἔρχομαι) [inf. aor. ep. διελθέμεν] 1. a) grem, pridem, korakam, tečem, peljem se skozi, prerinem se, prederem skozi (sovražne vrste), τὰ ὄρη prekoračim; ὁδόν prehodim; τὸν βίον preživim; παιδείαν dovršim; o govorici: razširim se, raznesem se; ἰός vdere, zarine se v, predere; ἵμερός με διέρχεται hrepenenje me prevzame, obide; b) o času: minem, pretečem. 2. a) (= διέξειμι) razlagam, pripovedujem, govorim o čem ὅσα, περί τινος; b) preberem; c) presodim, premislim.

δίζημαι d. m. [Et. iz δι-δjᾱ-μαι. – Obl. δίζηται itd., impf. ἐδίζητο, fut. διζήσομαι]. 1. (po)iščem τινά, stremim po čem, delam na kaj τί; skušam komu kaj pridobiti τινί τι, z inf.; želim, zahtevam; σὲ δέ γε δίζημαι tedaj zahtevam, da si ti. 2. preiskujem, izprašujem, skušam spoznati μαντήϊον.

διώκω [fut. διώξω, -ομαι, aor. ἐδίωξα, pf. δεδίωχα, pass. pf. δεδίωγμαι, aor. ἐδιώχθην; vzpor. obl. aor. 2 ἐδιώκαθον] I. act. 1. trans. povzročim, da se kaj začne hitro premikati a) poženem, gonim νῆας; ἅρμα vozim se; podim, πεδίοιο po ravnini, prepodim, odpodim; b) grem ali tečem za kom, hitro sledim komu τινά, pridem prepozno, zapoznim se τὰ συμβαίνοντα; zasledujem, dohitim, primem se koga, pridružim se komu, preganjam, iztiram ἐκ γῆς; c) težim, hrepenim po čem, želim kaj τιμάς, ἡδονάς; δικαιοσύνην iščem pravice NT; d) obravnam, doženem, pripovedujem, popišem; e) sodnijsko preganjam koga, tožim, tiram pred sodišče γραφὴν διώκω τινός, τινά τινος, τινός ἕνεκα, διώκω θανάτου tožim na smrt ali zaradi zločina, ki zasluži smrt. 2. intr. hitim, odhitim, drvim, hitro pridirjam. II. med. in pass. 1. pass. a) povzroče, da se hitro gonim, da tečem, ὑφ' ἡδονῆς διώκομαι hitim od veselja, veselje me podi, žene; τινί trpim muke zaradi česa NT; b) sodnijsko me preganjajo, tožijo. 2. med. gonim, podim koga pred seboj, πεδίοιο po ravnini, δόμοιο od hiše.

δυνατός 3 (adi. verb. od δύναμαι) 1. act. zmožen a) močan, krepak, čvrst, jak, τινί na (v) čem, δυνατὸς γίγνομαι, εἰμί morem; b) sposoben, spreten, pripraven, vešč, izveden z inf.; c) mogočen, vpliven, ugleden, plemenit; οἱ δυνατοί boljarji, plemenitniki, lat. optimates; χρήμασιν δυνατός premožen. 2. pass. mogoč, močen, δυνατόν ἐστι z inf. ali aee. c. inf., εἰς, κατὰ τὸ δυνατόν, ἐκ τῶν δυνατῶν, ἀπὸ τοῦ δυνατοῦ po možnosti, po močeh; ὡς (ᾗ, ὅσον) δυνατόν s sup. kolikor je mogoče, kar; ὁδὸς δυνατὴ πορεύεσθαι hoden, zložen. – τὸ δυνατόν možnost, moč, τὰ δυνατά kar je mogoče, kar se da izvršiti. – adv. δυνατῶς zelo, močno, δυνατῶς ἔχει možno, mogoče je, sme se.