Franja

αἰτέω [Et.: iz podstave ajeg^w-, gotsko aihtron prositi] 1. prosim, zahtevam, prosjačim, τινά τι prosim koga kake reči; ὁδόν prosim, da mi dovoli oditi; τινί τι izprosim kaj za koga; snubim. 2. med. [ion. imp. αἰτέο] a) zahtevam, izprosim za se, izposodim si; τὶ παρά τινος; b) prosim, molim NT.

αἴτημα, ατος, τό αἴτησις, εως, ἡ (αἰτέω) zahteva, želja, prošnja.

ἀ-ῑ́της, ου, ὁ poet. ljubimec, ljubček.

αἰτητικός 3 ki rad prosi.

αἰτητός 3 (αἰτέω) izprošen, zahtevan.

αἰτία, ion. ίη, ἡ 1. vzrok, razlog, povod, pretveza, izgovor. 2. obdolžitev, očitek, krivda, obtožba, (za)tožba, pritožba (Tuk. l, 69; opp. κατηγορία); αἰτίαν ἔχω a) imam vzrok; b) kriv sem, okrivljen (zatožen) sem, očita se mi; ἐν αἰτίᾳ ἔχω (τίθημι itd.) obdolžim; αἰτίαν ὑπέχω vzamem krivdo na se; αἰτία ἔχει με očita se mi, ἐν αἰτίᾳ εἰμί dolžijo me, αἰτίας λαμβάνω nakopljem si očitanje, αἰτίαν παρέχω dam povod (priliko) k obdolžitvi.

αἰτιάασθαι gl. αἰτιάομαι.

αἰτιᾰ́ζομαι (pass. k αἰτιάομαι) zatožen, obdolžen sem.

αἰτίᾱμα, ατος, τό obdolžitev, zatožba NT.

αἰτιᾰ́ομαι (αἰτία) [pr. ep. αἰτιόωνται = αἰτιῶνται; opt. αἰτιόῳο, – το, inf. αἰτιάασθαι, impf. ᾐτιάασθε, ᾐτιόωντο; fut. αἰτιάσομαι, ion. αἰτιήσομαι, aor. ᾐτιασάμην (-ησάμην ion.), pf. ᾐτίαμαι, ion. -ημαι. aor. pass. ᾐτιάθην; adi. verb. αἰτιᾱτέον] 1. krivim, dolžim, (za)tožim, grajam, očitam, pritožujem se, τινά τι, τινός, περί, ὑπέρ τινος. 2. navajam kaj kot vzrok, trdim kaj o kom, pripisujem komu kaj τινά (τινός) τι.

αἰτίζω (αἰτέω) ep. prosim, zahtevam, prosjačim; zaprosim koga daru τινά.

αἴτῐος 3 (αἰτία) povzročujoč, kriv (τινός, ὅτι); ὁ αἴτιος: povzročitelj, početnik, krivec; τὸ αἴτιον vzrok, krivda; αἴτιός εἰμι vzrok sem, kriv sem, imam zaslugo.

αἰτίωμα = αἰτίᾱμα NT.

Αἰτναῖος 3 etnejski, sicilski; Αἴτνη, ἡ Etna.

Αἰτωλία, ἡ dežela v srednji Greciji; preb. ὁ Αἰτωλός, adi. Αἰτώλιος, -ωλικός 3 fem. Αἰτωλίς, ίδος.

αἰφνίδιος 3 (sorod. z αἶψα) nenaden, nepričakovan. – adv. -ίως in -ιον nenadoma.

αἰχμάζω (αἰχμή) ep. poet. [fut. αἰχμάσω, ep. -άσσω] vihtim, mečem kopje, sulico; χέρα vzdignem roko proti komu (πρός τινι); τάδε borim se, pribojujem si.

αἰχμαλωσία, ἡ (αἰχμάλωτος) plen, ujetnik NT.

αἰχμαλωτεύω, -τίζω ujamem, podvržem, podjarmim, zapeljem NT.

αἰχμαλωτίς, ίδος, ἡ poet. vojna ujetnica; adi. zvezan; χέρες roke ujetnice.