-
δέ [Et. sor. lat. de, slov. do, nem. zu, gršk. še δή, ὅ-δε, -δε] členica, ki stoji navadno na drugem, pogosto tudi na tretjem mestu 1. a) pomenja nasprotje: pa, ali, toda; μὲν … δέ sicer (pač) … toda (ampak), z ene strani … z druge, deloma … deloma; οἱ μὲν … οἱ δέ eni … drugi; dostikrat se μέν ne prestavlja; b) ampak; c) v vprašanjih za τί, τίς, τίπτε (in) vendar. 2. izraža prehod k novemu stavku ali veže posamezne stavke in, nadalje, torej; pogosto se ne prestavlja. 3. veže vzročne stavke: kajti, namreč ἀλλ' ἐμέθεν ξύνες ὦκα, Διὸς δέ τοι ἄγγελός εἰμι. 4. v poreku, zlasti za pogojnim, časovnim in primerjalnim prorekom: tako, vendar, potem, marveč. 5. za parentezami in daljšimi medstavki, ako se začetek stavka ponavlja: torej, kakor rečeno, Prot. 313. a ὃ δὲ περὶ πλείονος τοῦ σώματος ἡγεῖ, τὴν ψυχήν, … περὶ δὲ τοῦτου. 6. v zvezi z drugimi členicami: καὶ … δέ pa tudi, razen tega; οὐδέ … δέ tudi ne; δὲ καί pa tudi (celo); δέ τε, δέ – τε in tudi, pa tudi; δ' αὖ a zopet, nasproti; δέ γε nasproti; δὲ δή a, pa vendar; δ' οὖν vsekakor, εἰ δέ ako pa, razen če.
-
δείελος 2 ep. večeren, popoldanski, ἦμαρ popoldne; subst. ὁ večer.
-
Δεῖμος, ὁ ep. Strah (Arejev spremljevavec in služabnik).
-
δεῖνα, ὁ, ἡ, τό [gen. δεῖνος, dat. δεῖνι, acc. δεῖνα, pl. δεῖνες, δείνων, δεῖνας] neki, nekdo; τὸ δεῖνα ah, da; še nekaj, še to.
-
δεινό-πους, -ποδος, ὁ, ἡ poet. strašnih korakov, strašno korakajoč.
-
δειν-ώψ, ῶπος, ὁ, ἡ poet. s strašnim pogledom, strašnega pogleda (o Erinijah).
-
δείπνηστος, ὁ ep. čas obeda.
-
δεκάδ-αρχος, ὁ δεκ-άρχης, ὁ (decurio) desetnik, poveljnik dekade (δεκάς).
-
δεκαδεύς, έως, ὁ (δεκάς) ki pripada isti desetki.
-
δεκάρχης, ὁ, δεκαρχία, ἡ gl. δεκάδαρχος, δεκαδαρχία.
-
δεκασμός, ὁ (δεκάζω) podkupovanje.
-
Δεκέλεια, ἡ, ion. -λέη trdnjava v Atiki; preb. Δεκελεύς, ὁ; adi. Δεκελεικός 3; adv. Δεκελεῆθεν in Δεκελειόθεν iz Dekeleje.
-
δεκ-έτης, ὁ (ἔτος) desetleten, deset let star.
-
δέκτης, ου, ὁ (δέχομαι) ep. berač, prosjak.
-
δέλφαξ, ακος, ἡ, ὁ ion. svinja, prasec.
-
δελφίς, ῖνος, ὁ δελφίν, ῖνος 1. delfin, pliskavica. 2. bojni stroj iz svinca in železa.
-
Δελφοί, οἱ mesto in proročišče v Fokidi; adi. Δελφικός 3, preb. ὁ Δελφός, fem. ἡ Δελφίς, ίδος.
-
δέννος, ὁ [Et. iz gwedh-sno-s, stvn. kwāt, Unrat] ion. zasramovanje, sramotenje, psovanje, sramota.
-
δεξιο-λάβος, ὁ (λαμβάνω) kopjenosec, strelec NT.
-
δεξιό-σειρος, ὁ (σειρά) poet. desni izmed dveh stranskih konj četverovprežnega voza, ki nista bila vprežena v jarem; ta je moral biti posebno hiter in močen, ker je moral napraviti pri dirkah najdaljšo pot; zato tudi pren.: Ἄρης zanesljivi ali mogočni pomočnik (Sof. Antig. 140).