-
Δορίσκος, ὁ ravnina in mesto v Trakiji.
-
δουλ-αγωγέω (δουλ-αγωγός) odpeljem v sužnost, zasužnjim.
-
Δουλίχιον, τό otok blizu Itake; Δου-λιχιόνδε v Dulihij; preb. Δουλιχιεύς, έως.
-
δουλόω (δοῦλος) 1. spravim ali pahnem v sužnost, zasužnjim, podjarmim, napravim za hlapca, za sužnja; med. podvržem si koga. 2. uklonim, upognem, ponižam, jemljem pogum; pass. a) postanem (sem) suženj, hlapec; b) uklonim se, izgubim pogum; τὴν γνώμην postanem malosrčen NT, οἴνῳ δεδουλωμένος vinu vdan.
-
δουρι-κλειτός, δουρικλυτός (δουρίκλυτος) ὁ ep. slaven v metanju kopja, slaven kopjanik ali suličar.
-
δράω [Et. kor. derā, delati. – Obl. fut. δρᾱ́σω, pt. δέδρᾱκα, aor. pass. ἐδράσθην, adi. verb. δραστέος; ep. pr. ind. 3. pl. δρώωσι, opt. δρώοιμι]. 1. delujem, delam, ravnam, služim, strežem. 2. storim, naredim, izvršim, dovršim, τινά τι izkažem komu uslugo. 3. ἀγαθόν τι, εὖ, καλῶς δράω τινά storim komu kaj dobrega, κακῶς δράω τινά prizadenem kaj žalega; δράω τι εἴς τινα, περί τινα storim kaj proti komu. 4. ὁ δρῶν, δράσας, δεδρακώς storilec, krivec; τὰ δρώμενα podjetje, načrti, naklepi, τὰ εὖ δεδρασμένα dobrote; πᾶν δρῶν vsaka usluga, παντὸς δρῶντος (ἡδονήν) pomoč v vsakem oziru.
-
δρηστοσύνη, ἡ ep. ion. spretnost (umetnost) v strežbi, postrežba.
-
δρομαῖος 3 in 2 δρομάς, άδος, ὁ, ἡ (τρέχω) poet. tekoč, hiter, uren, deroč, δρομαία βᾶσα v teku.
-
δρομεύς, έως, ὁ tekoč, v teku, tekalec.
-
δρομικός 3 (δρόμος) spreten v tekanju (letanju), hitro tekoč; τὰ δρομικά tekma, tek za stavo.
-
δρόμος, ὁ (δραμεῖν) 1. tek, tekanje, δρόμῳ v teku, z naglim korakom, v diru φεύγω, θέω; περὶ τοῦ παντὸς δρόμον θέω bojujem odločilen boj; borim se za žive in mrtve. 2. tekma, tek za stavo, dirka. 3. tekališče, dirjalnica, vežbališče, dirkališče.
-
Δρυμός, ἡ mesto v Fokidi.
-
Δρυὸς κεφαλαί prelaz na Kitajronu v Bojotiji.
-
δυάω [3 pl. δυόωσι] ep. spravljam v nesrečo, narejam (koga) nesrečnega.
-
Δύμη, ἡ mesto v Ahaji.
-
δυνατός 3 (adi. verb. od δύναμαι) 1. act. zmožen a) močan, krepak, čvrst, jak, τινί na (v) čem, δυνατὸς γίγνομαι, εἰμί morem; b) sposoben, spreten, pripraven, vešč, izveden z inf.; c) mogočen, vpliven, ugleden, plemenit; οἱ δυνατοί boljarji, plemenitniki, lat. optimates; χρήμασιν δυνατός premožen. 2. pass. mogoč, močen, δυνατόν ἐστι z inf. ali aee. c. inf., εἰς, κατὰ τὸ δυνατόν, ἐκ τῶν δυνατῶν, ἀπὸ τοῦ δυνατοῦ po možnosti, po močeh; ὡς (ᾗ, ὅσον) δυνατόν s sup. kolikor je mogoče, kar; ὁδὸς δυνατὴ πορεύεσθαι hoden, zložen. – τὸ δυνατόν možnost, moč, τὰ δυνατά kar je mogoče, kar se da izvršiti. – adv. δυνατῶς zelo, močno, δυνατῶς ἔχει možno, mogoče je, sme se.
-
δυσ-ηχής 2 (ἠχέω) ep. grozno hrumeč πόλεμος; prežalosten, bridek, θάνατος smrt v boju.
-
δυσ-κηδής 2 (κῆδος) ep. poln skrbi, ves v skrbeh, žalosten.
-
δυσμαχέω poet. borim se v svojo nesrečo ali brezuspešno, θεοῖς proti bogovom; ἀνάγκῃ οὐχὶ δυσμαχητέον s silo (potrebo) se ne smemo boriti, ker je to brezuspešno.
-
δύσ-νυμφος 2 (νύμφη) poet. v svojo nesrečo zaročen.