Franja

ἄω ep. [Et. kor. sā, lat. satio, satis, nem. satt, slov. sit (syt), gršk. ἆσαι. – Obl. inf. ἄμεναι, fut. ἄσειν, aor. ἆσαι, med. ἄσασθαι]. 1. act. nasitim, τινά τινος koga s čim. 2. intr. in med. nasitim se, sit sem, poživim, okrepim si ἦτορ σίτοιο.

βαδίζω (βαίνω) [fut. βαδιοῦμαι, aor. ἐβάδισα, adi. verb. βαδιστέον] hodim, korakam, stopam, potujem, šetam se; ἐπί τι lotim se česa.

βαίνω [Et. iz kor. βᾱ(ί) ali pa iz kor. g^wem-, g^wm̥-jō, βαμ-jω, βαίνω; lat. venio iz g^wm̥-jō, nem. kommen, stvn. quëman; sor. βάσκε ! pojdi! iz sor. kor. g^wā: ἔβην (dor. ἔβαν) βέβηκα, βιβάς, βηλός, βῆμα. – Obl. fut. βήσομαι, aor. ἔβην, pf. βέβηκα, adi. verb. βατός, βατέος – ep. aor. ind. 1 s. βῆν, 3 du. βάτην, 3 pl. βῆσαν, ἔβᾰν, βᾰ́ν, βῆσαν; cj. βήω, βείω, βήῃ, βέῃ, βήομεν, βείομεν; inf. βήμεναι, aor. tudi ἐβήσετο, cj. βήσεται, imper. βήσεο; pf. 3 pl. βεβάασι, inf. βεβάμεν, pt. βεβαώς, βεβαυῖα in βεβῶσα, plpf. 3 pl. βέβᾰσαν; poet. aor. imper. εἴσβα, ἔμβᾱ, ἀνάβᾱ; pf. ind. 3 pl. βεβᾶσι, inf. βεβάναι, pt. βεβώς, ῶτος – trans: fut. βήσω, aor. ἔβησα, cj. ep. βήσομεν, βήσετε]. I. intrans. 1. grem, korakam, hodim, stopam, ἁβρόν z nežnimi, drobnimi (majhnimi) koraki, μετὰ ῥυθμοῦ v taktu, μακρὰ βιβάς z mogočnimi, velikimi koraki; βῆ δ' ἰέναι napravil se je na pot, odšel je hitro; βῆ δὲ θέειν spustil se je v tek, začel je bežati; μετ' ἴχνια θεοῖο sledim, grem za stopinjami; ὀδύνα με βαίνει zadene me bolečina. 2. a) odidem, odrinem, ubežim, odplovem ἐν νηυσί, minevam, potekam ἐνιαυτοί; ἐκ βροτῶν βῆναι = umreti; izginem ἰκμάς; ἔβαν νέας šli so k ladjam, πῇ ὅρκια βήσεται kaj bo s prisego? s pt. izraža način, s pt. fut. namen dejanja: βῆ φεύγων hitro je zbežal; βῆ ἀΐξασα naglo je odhitela, βῆ ἐξαναρίξων da bi jih razorožil; b) pridem, dospem ἀκμαῖος. 3. pf. izraža stanje ali bivanje na kakem kraju: sem kje, trdno stojim, nahajam se ἐν κακοῖς, εὖ βεβηκώς varno stoječ, srečen; utrjen τυραννίς; sedim περὶ τρόπιος, ἀμφὶ δούρατι, jašem na ἐπὶ πώλου; οἱ ἐν τέλει βεβῶτες oblastniki, vladarji; ἐπὶ ξυροῦ τύχης nahajam se (sem) v največji nevarnosti; χρυσέα κλῂς ἐπὶ γλώσσῃ βέβακεν komu je jezik zavezan, ne sme povedati, kar ve. II. trans. 1. a) napotim koga, pripravim, da gre; (po)vedem, (po)peljem koga kam; b) pahnem z voza ἀφ' ἵππων; ἵππους, δίφρον stopim na voz. 2. oplemenim, ubrejim ἵππους.

βακχεύω poet. ion. 1. obhajam Bakhov praznik. 2. udeležim se Bakhovega sprevoda, sem od Bakha navdušen, divjam kakor bakhanti.

βαλαν-άγρα, ἡ ključ, kavelj, kljuka. S tem orodjem so dvigali železni klin (βάλανος), ki se je vtikal pri vratih v zapah, da se ta ni mogel odpehniti.

βαλανη-φάγος 2 (φαγεῖν) ion. kdor jé želod, kdor se preživlja z želodom.

βάλανος, ἡ [Et. pod. g^welē, slov. žel-od, lat. glans, ndis] 1. želod, žir, datelj, (ἀπὸ τοῦ φοίνικος), oreh. 2. železen klin, s katerim se je pritrdil zapah pri vratih, da se ni mogel odpehniti.

βάλλω [Et. iz g^wljō, kor. g^wel, nem. quellen, gršk. βαλεῖν, βέβληκα itd., βλῆμα, βόλος, βολίς. – Obl. fut. βαλῶ (NT βαλλήσω), βαλοῦμαι, aor. ἔβαλον, -όμην, pf. βέβληκα, βέβλημαι, aor. p. ἐβλήθην, fut. pass. βληθήσομαι, fut. 3 βεβλήσομαι; adi. verb. βλητός, -έος – ep. fut. βαλέω, βαλεῦμαι, aor. cj. 2 sg. βάλῃσθα, opt. βάλοισθα, med. iter. impf. βαλλέσκετο, aor. βαλέσκετο; aor. act. v sestavljenkah -βλήτην, -βλήμεναι; med. s pass. pom. ἔβλητο, cj. βλήεται, opt. βλῇο, βλεῖο, inf. βλῆσθαι, pt. βλήμενος, 3 pl. pf. βεβολήαται, pl. βεβολημένος; aor. imp. βαλεῦ]. I. act. 1. trans. a) mečem, lučam, izstrelim βέλος, ἐπὶ σκοπόν streljam v tarčo, streljam na kaj; b) zadenem, pogodim σκοπόν, zadam rano ἕλκος, ranim, τινὰ στῆθος na prsih, κατά τι, πρός τι; c) postavim, denem, spravim v kaj, gonim, podim, obračam, podiram τινὰ ἐν κονίῃσιν; ὄμματα obračam (na drugo stran), νῆας ἐς πόντον spuščam v morje, ἄγκιστρον vržem mreže, ἵππους πρόσθεν podim naprej; ἐς κακόν spravljam v nesrečo; ἐν αἰτίᾳ obdolžim, μῆλα ἐν νηί spravljam na ladjo; μετὰ νείκεα zapletam v prepire, γῆς ἔξω prepodim, iztiram iz dežele; o obleki ogrnem, oblečem, NT ὁ παῖς βέβληται je bolan; d) zadenem, dosežem, dotaknem se česa, poškropim ῥαθάμιγγες; obsevam ἥλιος ἀκτῖσι; κτύπος οὔατα, ὀσμή kaj sega (pride) do mene; e) pustim, da pade, prelivam (solze); ἄθαπτόν τινα ne pokopljem; χεῖρε ἀμφί τινι objemam; f) vdahnem, vlijem kaj komu v srce ἐνὶ θυμῷ, λύπην povzročim žalost, užalostim; φιλότητα sklenem, napravim prijateljstvo. 2. intr. premikam se, εἰς ἅλα izlivam se, iztekam se, περὶ τέρμα tečem okrog; o nevihti nastopim, pridrvim NT. II. med. 1. ogrnem si kaj τόξα ἀμφ' ὤμοις; ἄγκυραν vržem, spustim; εἰς γαστέρα spočnem. 2. premišljam, preudarjam, mislim na νόστον, sklenem drugače ἑτέρωσε; ἐν φρεσίν, ἐν θυμῷ, ἐς, ἐπὶ νοῦν vzamem si k srcu, vtisnem si v srce, zapomnim si; ἐπ' ἐμαυτοῦ vzamem sam nase, sklenem kaj sam zase.

βαμ-βαίνω (βαβαί) opletam se, opotekam se, drgetam, jecljam, šklepečem z zobmi.

βάναυσος 2 [Et. iz βαύναυσος, βαῦνος peč, αὔω zakurim] ki se bavi z rokodelstvom, rokodelski, nizek, τέχνη rokodelstvo; ὁ β. rokodelec; τὸ βάναυσον rokodelski stan, rokodelstvo.

βαπτίζω (βάπτω) 1. potapljam, pomakam, po-, oblivam, NT krščujem, βεβαπτισμένος pijan, NT krščen; med. kopljem se, dam se krstiti NT. 2. zajemam, črpam ἔκ τινος.

βαρβαρίζω (βάρβαρος) 1. nosim se, obnašam se, govorim, vedem se kakor barbar, govorim v tujem jeziku ali nepravilno. 2. držim z barbari (Perzijani), sem prijatelj Perzijanov.

βαρῡ́νω (βαρύς) [fut. βαρῠνῶ, aor. ἐβάρῡνα, ἐβαρύνθην] 1. act. tiščim, težim, nadlegujem, mučim. 2. pass. teži me kaj, muči me, obnemorem τινί; oslabim χεῖρα, srdim se, postanem nejevoljen, jezen, nezadovoljen, trpeti moram radi česa.

βασιλεύς, έως, ep. ῆος, ion. έος 1. kralj, knez, vladar. 2. kraljevič, plemič. 3. brez spolnika: perz. kralj (tudi ὁ μέγας βασιλεύς). 4. rimski cesar NT. 5. v Atenah se je imenoval drugi arhont ἄρχων βασιλεύς.

βαστάζω [fut. βαστάσω, aor. ἐβάστασα] 1. primem, dotaknem se, držim v roki, nosim, NT prenašam, trpim. 2. dvigam, odnašam, odvzamem.

βδελύσσομαι, at. -ττομαι dep. pass. 1. NT studi se mi, mrzi mi kaj, τί bojim se, NT ἐβδελυγμένος ostuden, ostudnež. 2. osupnem, zgrozim se, zgražam se nad.

βεβαιόω (βέβαιος) 1. act. a) utrjujem, krepim, potrdim, ἔργῳ z dejanjem, δόξαν mnenje; b) držim besedo, izpolnjujem (obljubo), izvršim τὴν πρᾶξιν; c) sem porok, (za)jamčim. 2. med. a) dam si potrditi, zagotovim si kaj, zavarujem si, utrdim si ἀρχήν; b) trdim, dokažem; c) krepčam se, σφᾶς αὐτούς čutijo se okrepčane.

Βελλερο-φόντης, ου, ὁ Glavkov sin iz Korinta; tako se je imenoval, ker je ubil korintskega kralja, po imenu Βέλλερος.

βέλος, ους, εος, τό (βάλλω) 1. vse, kar se meče: strelica, puščica, kopje, orožje, meč, kamen, blisk; ἐκ βελέων, ἔξω βελῶν dalje nego doseže strelica, izven streljaja. 2. ep. (porodne) bolečine; τοῦ πονηροῦ strelica = skušnjava NT.

βιάζω [act. samo Od. 12, 297; med. fut. βιάσομαι, aor. ἐβιασάμην; pass. fut. βιασθήσομαι, aor. ἐβιάσθην, pf. βεβίασμαι] 1. act. silim, stiskam τινά. 2. med. a) silim, rabim silo, izsilim, prisilim, vrivam se; σφάγια izsilim ugodna znamenja; βιασάμενος ki se komu vsili, vrine, samovoljno, s silo z inf. in acc. c. inf.; b) delam silo, ravnam s kom nasilno (grdo), stiskam, pestim koga, premagam, obvladam, izpodrivam, odganjam s silo πολεμίους; posilim γυναῖκα; prestopim, prelomim νόμους; umorim samega sebe ἐμαυτόν; εἴσω vderem s silo, vrinem se; διὰ τῶν φυλάκων prebijem se, prederem. 3. pass. trpim silo, prisiljen, premagan sem, silijo me, da kaj naredim, odvedejo me s silo; ὄνειδος ὀργῇ βιασθέν v jezi izrečena psovka.