-
αἴσῠλος 2 ep. ἀήσυλος [Et. αἴσυλος iz Ϝαίτυλος; ἀήσυλος iz Ϝαjήτυλος] poguben, brezbožen, hudoben.
-
Αἰσύμη-θεν adv. iz trakijskega mesta Αἰσύμη.
-
αἰσυμνάω poet. sodim, vladam (τινός).
-
αἰσυμνητήρ, ῆρος αἰσυμνήτης, ου, ὁ ep. sodnik v bojnih igrah, knez, vladar.
-
Αἰσχίνης, ου, ὁ grški govornik, Demostenov nasprotnik.
-
αἶσχος, ους, τό [Et. iz αἶχσκος (aig▿-zghos), gotsko aiwiski, dolenjenem. aisk, grd] 1. grdost, grdoba. 2. sramota, sramotno dejanje; zasramovanje, psovanje.
-
αἰσχροκέρδεια (ία), ἡ grd pohlep po dobičku, dobičkarija, lakomnost.
-
αἰσχρο-κερδής 2 (κέρδος) pohlepen po dobičku, grdo lakomen. – adv. -ῶς umazano.
-
αἰσχρολογία, ἡ grdo (nečedno) govorjenje, kvante NT.
-
αἰσχρο-ποιός 2 (ποιέω) nesramno ravnajoč, sramotne stvari izvršujoč.
-
αἰσχρο-πραγέω delam grde stvari, grdo ravnam.
-
αἰσχρός 3 (αἶσχος) [comp. αἰσχίων, αἴσχιον, sup. αἴσχιστος] 1. (telesno) grd, nespreten, nesposoben (πρός τι), nedostojen. 2. (moralno) grd, sramoten, nespodoben; τὸ αἰσχρόν sramota, greh. 3. ἔπεα sramotilne besede. – adv. -ῶς sramotno.
-
αἰσχρότης, ητος, ἡ grdost, ostudnost, nesramnost.
-
αἰσχρουργία, ἡ (iz αἰσχροεργία, koren έργ*) sramotno početje, razuzdanost.
-
Αἰσχύλος, ου, ὁ slaven grški tragik.
-
αἰσχῡ́νη, ἡ (αἶσχος) 1. sramota, sramotnost, zasramovanje, ἐς αἰ. φέρω smatram za sramotno, αἰ-ην περιάπτω τινί, ἐν αἰ. ποιῶ osramotim koga. 2. sram, stid, sramežljivost, αἰσχύνην ἀφείς brez sramu, αἰ. ἔχει μέ τινος sram me je česa; ὑπ' αἰσχύνης od sramu. 3. osramočenje, oskrunjenje.
-
αἰσχυντέον (ἐστίν) (adi. verb. od αἰσχύνομαι) treba se je sramovati.
-
αἰσχυντηλός 3 αἰσχυντηρός 3 sramežljiv, skromen, ponižen.
-
αἰσχῡ́νω (αἶσχος) [fut. αἰσχῠνῶ, aor. ᾔσχῡνα, med. αἰσχῠνοῦμαι, aor. pass. ᾐσχύνθην, pf. ᾔσχυμμαι] 1. act. grdim, kazim, sramotim, psujem, onečastim, oskrunim, delam nečast (sramoto). 2. med. = pass. z med. fut. sramujem se, sram me je (τινά pred kom), pridem v sramoto; αἰσχύνομαι λέγων sramujem se, ker (ko) govorim, αἰ. λέγειν sramujem se govoriti, reči (in zato ne povem).
-
Αἴσων, ωνος, ὁ Jazonov oče.