Franja

καιρός, ὁ 1. prava mera, pravo razmerje, πλείους τοῦ καιροῦ več nego je (bilo) prikladno ali potrebno, τοῦ καιροῦ ἐγγυτέρω τείχους bliže zidu nego je bilo pametno. 2. pravo (ugodno) mesto ali kraj, οὗ καιρὸς εἴη kjer bi bilo primerno, προσωτέρω τοῦ καιροῦ dalje nego je prav (primerno). 3. ugoden čas, ugodna prilika, καιρός (ἐστι) (pravi) čas je, καιρὸν παρίημι zamudim ugoden čas, ἐς καιρόν, ἐν καιρῷ, κατὰ καιρόν, καιροῦ in καιρόν o pravem času, ἐς αὐτὸν καιρόν ravno o pravem času, κατὰ καιροῦ po potrebi, ἐν τοῦτῳ τῷ καιρῷ pri tej priliki, pri tej priči, πρὸ καιροῦ pred časom; καιρὸς τῶν πραγμάτων ugoden čas, da se kaj izvrši, ἐν παντὶ καιρῷ vsak čas, pri vsaki priliki, ἀπὸ τοῦ καιροῦ o nepravem času, neprilično, σὺν οὐδενὶ καιρῷ = ἀκαίρως. 4. a) sploh: čas, ura, okolnosti, razmere časa, nevaren položaj, odločilen trenotek, ἐν τοῖς μεγίστοις καιροῖς, ἐπὶ τοῦ καιροῦ po razmerah časa; b) prilika, komu škodovati, slaba stran, zadrega, καιρὸν ἐνδίδωμι dam priliko (za napad), ἐφεδρεύω τοῖς καιροῖς τινος prežim (čakam) na čigave zadrege. 5. a) važnost, pomen, vpliv, μέγιστον καιρὸν ἔχω sem zelo velike važnosti (vpliva, pomena); b) ugodnost, korist, uspeh, ἐν καιρῷ γίγνομαι sem koristen, koristim, φρουρέω ἐπὶ σῷ καιρῷ pazim na tvojo korist, ἐς καιρόν na srečo, k sreči, τὰ ὑπερβάλλοντα οὐδένα καιρὸν δύναται kar presega mero, ne prinaša nobene sreče, πρὸς καιρὸν πονέω moj trud ima uspeh.

καί-τοι (καίτοιγε) 1. in vendar, in zares, sedaj pa, seveda, toda, vkljub temu. 2. dasi, čeprav s pt.

κακός 3 [comp. κακίων, poet. κακώτερος, sup. κάκιστος gl. χείρων, χερείων, χερειότερος, χείριστος in ἥσσων] 1. telesno: slab, nesposoben ἀλήτης, nezmožen, neraben; plah, bojazljiv, strahopeten πρὸς αἰχμήν; grd εἶδος, siromašen εἵματα; γένος podel, nizek, ubog, neplemenit. 2. nravno: slab, zanikaren, zloben, hudoben, ničvreden, εἰς φίλους nezvest, εἰ μὴ 'γὼ κακὸς γνώμην ἔφυν če prav sodim, ako se ne motim, κακοὶ γνώμαισιν neumneži, κακός εἰμι πρός τινα sovražen sem komu. 3. slab v posledicah, razmere, stanje: nesrečen, poguben, hud, φάρμακον strupen, ὄρνις nesrečo oznanjajoč, λόγοι, ῥήματα psovke, nevaren ἕλκος. 4. subst. a) κακός, ὁ hudobnež, zlobnež, strahopetnež; b) τὸ κακόν, τὰ κακά α.) zlo, nesreča, nezgoda, škoda, beda, nevarnost, hudobija, κακὰ κακῶν najhujše zlo (nesreča), τὰ κάκιστα največja nesreča; β.) psovke, spletke, napaka, κακὰ δίδωμι storim, πάσχω trpim (gl. κακὸν ποιῶ, ἐργάζομαι, δρῶ τινα). 5. adv. κακῶς slabo, hudobno, grdo, zgrda, zlobno, zanikrno, κακῶς ἔχω τι zanemarjam, κακῶς ἔχω slabo se mi godi; κακῶς ποιῶ škodujem komu (τινά), τί (o)pustošim, κακῶς λέγω τινά žalim koga, grdo govorim o kom κακῶς πράττω, ἔχω, πάσχω ὑπό τινος trpim zlo, škodo, nesrečo; κακῶς ἀκούω ὑπό τινος sem pri kom na slabem glasu (gl. ἀκούω).

καλλονή, ἡ κάλλος, ους, τό (καλός) 1. (telesna in dušna) lepota, krasota, izvrstnost, izbornost. 2. a) lišp, lepotilo, lepotičje, kras; b) kar je lepo, lepe obleke, κάλλη ἱερῶν lepa (krasna) svetišča.

καλός 3 [Et. iz καλϝος, idevr. qal-wó-s, κάλλος iz καλjος. – comp. καλλίων, sup. κάλλιστος; ep. κάλλιμος]. 1. o telesu: lep, brhek, zal, čeden, krasen, ljubek, dražesten τὸ σῶμα, δέμας, εἶδος lepe postave. 2. z ozirom na namen in porabo: lep, čist, κάλλιστον ἀργύριον najčistejše srebro, primeren, poraben, koristen, pripraven πρὸς δρόμον, dober, izvrsten λιμήν, ugoden ἄνεμος; o žrtvah: srečen, ugoden, dober ἱερά. 3. o duši in značaju: vrl, dober, pošten, odličen, plemenit, blag, slaven, καλὸς κἀγαθός lep in blag, vzor moža, καλόν ἐστι, ἐν καλῷ ἐστιν spodobi se, koristno je, častno je. 4. subst. a) ὁ καλός ljubimec, ljubica, ὁ καλὸς κἀγαθός vzor moža, poštenjak; pl. οἱ καλοί boljši sloji, ironično: imenitni gospodje; v polit. zmislu: patriot, aristokrat, domoljub; b) τὸ καλόν, τά καλά α.) lepo, lepota, ἄλλα δ' ἀλλαχοῦ καλά drugi kraji, druge šege; β.) dobro in pošteno, čednost, krepost, dostojanstvo, slava, čast, junaška dejanja, plemenitost, častne službe; pri Spartancih: državljanske dolžnosti in časti; γ.) užitek, veselje, ugodnosti τοῦ βίου; δ.) sreča, odlikovanje. 5. adv. a) καλόν, καλά ep. lepo, srečno, zdrav ἀναχωρέω; b) εἰς καλόν o pravem času, kakor nalašč, ἥκω prikladno; c) ἐν καλῷ α.) na ugodnem kraju; β.) o pravem času, prikladno; γ.) koristno, primerno; d) καλῶς (comp. κάλλιον, sup. κάλλιστα) α.) lepo, brhko, čedno; β.) srečno, ugodno, koristno, primerno, καλῶς ἔχει τινί koristno je komu, pristoji, spodobi se, καλῶς ἐστι, γίγνεται po volji se kaj godi, καλῶς πράττω srečo imam, sem srečen, καλῶς ἔχω dobro se obnašam, dobro se mi godi, srečen sem; γ.) v odgovorih: dobro, prav tako, izvrstno; δ.) plemenito, pošteno, slavno.

Κάλπης λιμήν, ὁ pristanišče in mesto na obali Bitinije.

καλύπτω [Et. iz (k'l̥l-) kor. k'el, pokriti, lat. celo, are, occulo, nem. hehlen (stvn. helan), hüllen, Hölle, Helm itd. – Obl. fut. καλύψω, aor. ἐκάλυψα, pf. med. in pass. κεκάλυμμαι, aor. pass. ἐκαλύφθην]. ep. poet. I. act. 1. a) zagrinjam, zastiram, zakrivam, odevam, obdajam, pregrinjam τί τινι, ἔν τινι; b) τινί τι, ἀμφί τινι, πρόσθε τινός pokrijem koga s čim, držim pred (nad) kom ščit. 2. pren. skrivam, zakrivam kaj, zamolčim σιγῇ, ubijem νυκτὶ ἐρεβεννῇ, pokopljem τάφῳ τινά, prikrivam τὶ κρυφῇ καρδίᾳ, omračim, zatemnim πένθος ὀφθαλμούς, ponižam εὐδαίμονας Ἀθήνας; ἔξω με καλύψατε izženite me in me skrijte. II. med. zavijam se, zagrinjam se, τινί s čim.

Κάλχας, αντος, ὁ [voc. Κάλχαν] Testorov sin, svečenik in vedeževalec v grškem taboru pred Trojo.

κἄν 1. = καὶ ἄν morda tudi, pač tudi; elipt. κἂν εἰ z ind. ali opt. tudi če, celo če (= καὶ εἰ). 2. = καὶ ἐάν a) in če; b) tudi če, akoravno, dasi s sledečim ὅμως; κἄν … κἄν bodisi … bodisi.

κάπ = κατά pred π in φ.

κἄπειτα = καὶ ἔπειτα in potem.

Κάρπαθος, ἡ otok med Rodom in Kreto.

καρτερός 3, ep. tudi κρατερός (κράτος) 1. o osebah: a) močen, čvrst, mogočen, silen, ὑμεῖς καρτεροὶ ἀεί vi ste vedno vladarji; b) hraber, srčen, pogumen, okruten; c) vztrajen πρὸς πάντα, stanoviten, trdovraten πρὸς τὸ ἀπιστεῖν. 2. o stvareh: a) močen, čvrst, trden, δεσμός, τεῖχος, φάλαγγες, χωρίον, τὰ καρτερά utrjeni kraji, trdnjave; b) silen, silovit, hud ὅρκος, ἕλκος, μάχη, βίη, ἀνάγκη, mogočen, trd μῦθος, strasten ἔρις, μένος, καρτερὰ ἔργα sila, nasilje; τὸ καρτερόν sila, nasilje, τόλμης εἶμι πρὸς τὸ καρτερόν v svoji drznosti hočem iti do skrajne sile, κατὰ τὸ καρτερόν s silo, z orožjem v roki, τὰ καρτερώτατα (kar je) največje, najmogočnejše. – adv. καρτερῶς in κρατερῶς silno, krepko, junaško ἀγορεύω, ἑστάναι čvrsto stati, ἔχεο drži se junaško.

Κάστωρ, ορος, ὁ Tindarejev sin, Polidevkov in Helenin brat.

κᾆτα = καὶ εἶτα in nato, in zatem.

κατα-βάλλω [gl. βάλλω, κάμβαλε in κάββαλε = κατέβαλε] I. act. 1. a) doli mečem, peham δόλον, υἱόν ἀπὸ ἕο κάμβαλεν, ἀπὸ τοῦ ἵππου mečem s konja, ἀπ' ἐλπίδος vzamem, uničim upanje; b) podiram, rušim μέλαθρον, τεῖχος, οἰκήματα; c) pobijem, vržem na tla (v boju) τινά, zakoljem θῦμα δαίμοσιν; d) pustim, da pade υἱόν, da teče δάκρυ, pobešam οὔατα; položim νεβρόν, ἐμαυτόν uležem se; e) raznašam, širim φάτιν; f) vržem na suho, izkrcam Od. 6, 17. 2. a) spravim koga v kako stanje, εἰς συμφοράς v nesrečo, εἰς ἀπιστίαν v dvom; b) spravljam doli (v žitnice) σιτία τινί; c) plačujem (kazen, davke); d) donašam τάλαντον; e) ponižujem, devljem v nič εἰς τὸ μηδέν. 3. mečem od sebe, odklanjam ὃ ἔλαβον. II. med. θεμέλιον polagam temelj, bavim se s temeljnimi nauki NT.

κατα-θείομαι in sl. gl. κατα-τίθημι.

κατα-θέω 1. intr. doli tečem, hitim τῶν ὀρέων, priplovem v pristanišče, pristanem εἰς Πειραιᾶ, vdiram v kaj, napadam εἰς τὰς πόλεις. 2. trans. plenim po zemlji, klatim se po deželi in plenim χώραν.

κατα-θνῄσκω ep. in poet. [gl. θνῄσκω, aor. 3 sg. κάτθανε, inf. κατθανεῖν, pt. κατθανών, pf. κατατέθνηκα, inf. ep. κατατεθνάμεν, pt. κατατεθνηώς in κατατεθνεώς] umrjem, padem v boju; pf. sem mrtev, νέκυες κατατεθνηῶτες ubiti (v boju padli) junaki.

κατα-θῡ́μιος 3 (θυμός) 1. ep. kar je komu na srcu, v mislih, μηδέ τί τοι θάνατος καταθύμιος ἔστω in res naj ti ne teži srca (misel na) smrt. 2. po želji, zaželen, prijeten, ugoden ἔπος, γυνή.